Ponekod razmišljajo tudi o združevanju šol in vrtcev

V Skupnosti vrtcev Slovenije so opozorili, da so s terena dobili spet nove informacije o združevanju vrtcev v večje enote ali z osnovnimi šolami. Po naših informacijah o tem razmišljajo tudi v Idriji. Župan Tomaž Vencelj je potrdil, da ima prihodnji mesec z ravnateljicami informativni sestanek. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje odgovarjajo, da je decentralizacija boljša, pri združevanju vrtcev pa podpirajo le združitev administrativnih in upravnih nalog.

Idrijskega župana Tomaža Venclja je v telefonskem pogovoru najbolj zanimalo, od kod smo dobili informacijo, da razmišljajo o združevanju treh osnovnih šol in vrtca, ki so v občini. Nato pa je dodal: »Ni resnica, da gre za združevanje. Moramo se pogovoriti z ravnateljicami, sestanek smo sklicali na njihovo pobudo. Težav je namreč veliko, šole težko dobijo kader, veliko je delnih zaposlitev. Nerešenih vprašanj je precej, otrok pa vse manj. Ampak poudarjam, da je vse stvar debate.«

Ravnateljica idrijske osnovne šole na Črnem Vrhu Karmen Simonič Mervic je poudarila, da je sestanek zgolj informativen: »Ne gre za združevanje, ampak iskanje rešitev. Živimo v geografsko zelo posebnem prostoru, čeprav smo le 20 kilometrov narazen. Veliko je dilem in izzivov, predvsem zato, ker pričakujemo glede na projekcije veliko zmanjšanje števila otrok. Za našo šolo, ki je najmanjša v občini, to pomeni okoli polovico otrok manj. To je treba nekako rešiti, se vprašati, kaj narediti s podružnicami in podobno.«

Vrtec Idrija, ki ima pet enot s 26 oddelki, eden od njih je za otroke s posebnimi potrebami, je edini vrtec v občini. Ravnateljica Nadja Brence je dejala, da bo ideje lahko komentirala po sestanku. Poudarila pa je, da vrtec ni le varstveni zavod in da je treba paziti, da se pri morebitnem združevanju ne bi poslabšala kakovost.

Opozorila stroke

Več namer po združevanju vrtcev z drugimi vrtci in celo šolami po državi skrbi predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) Silvijo Komočar: »Očitno se je sprožil plaz lokalne samovolje po reorganizaciji vrtcev brez resne strokovne podlage.« V pozivu ministru za vzgojo in izobraževanje Vinku Logaju so v SVS opozorili, da bi moral zakon jasno določiti obseg samostojnih vrtcev: »Zakonodaja za zdaj ne predvideva omejitev, kar pa odpira vrata različnim lokalnim pristopom k združevanju, ki bi lahko zmanjšali kakovost institucionalne predšolske vzgoje in izobraževanja. Čeprav je poleg ugotovitev v strokovnih javnih razpravah tudi v predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja opredeljeno, da naj bi samostojni vrtci imeli od 10 do 45 oddelkov, se te spremembe v zakonu o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) še vedno niso uredile.«

Stroka temu ni naklonjena, občine pravijo, da so rešitve zaradi visokih stroškov nujne. FOTO: Voranc Vogel

Z ministrstva so odgovorili, da je sprejetje novele Zofvi, v kateri je predlagano, da ima lahko vrtec največ 45 oddelkov, ena od njihovih prioritet: »Predlog zakona bo v bližnji prihodnosti predvidoma pripravljen za obravnavo na vladi.« Dodali so še, da minister »ne nasprotuje združevanju upravnih in administrativnih nalog v vrtcih, vendar podpira avtonomijo pedagoškega vodenja vrtcev«. Pri morebitnem združevanju vrtcev s šolami so poudarili, da »velja, da imajo v decentraliziranem sistemu enote večjo stopnjo samostojnosti pri sprejetju odločitev. Prednosti decentralizacije vključujejo boljšo prilagodljivost lokalnim razmeram in potrebam, hitrejše odzivanje na spremembe, spodbujanje inovacij ter boljšo vključenost zaposlenih, staršev in otrok.«

Veliki stroški občin

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) pa poudarjajo, da predšolska ter osnovnošolska vzgoja in izobraževanje predstavljata velik del finančne obremenitve občinskih proračunov. Po podatkih SOS občine za vrtce in osnovne šole ter vse, kar je s tem povezano, povprečno namenijo četrtino svojih proračunov. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar dodaja, da »zato rešitvam, ki bi bile ekonomično razbremenilne, ni mogoče nasprotovati, seveda v okviru in upoštevaje veljavno zakonodajo. Ker bo tema vse bolj aktualna, bi bilo smiselno razmisliti, kako naprej, ali ne bi bilo smotrno iskati skupne rešitve skozi sistemske spremembe. Da se v konsenzu s ključnimi akterji (država, občine, stroka) poišče takšne rešitve, ki bodo upoštevale vse pomisleke in dileme ter tudi različnost potreb v posameznih okoljih.«

Vidmarjeva je odgovorila, da so občine lani samo za šolske prevoze namenile skupaj 56,9 milijona evrov, letos bodo stroški predvidoma še višji: »Menimo, da bi vzgoja in izobraževanje morala biti urejeno tako, da imajo občine v okviru svojih pristojnosti in glede na svoje specifične lokalne potrebe možnost aktivneje vplivati na organizacijo, izvedbo in financiranje. Dejstvo je, da občine želijo vlagati v svoje najmlajše občane, državljane, pa vendar je, zaradi sedanjega zakonodajnega sistema, vse preveč v ospredju material (prostor, oprema) namesto kakovost vzgoje in izobraževanja ter kadra.«