Pomoč in pasti digitalizacije v vrtcih in šolah

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je večkrat poudaril, da je prednostna naloga ministrstva digitalizacija vzgoje in izobraževanja. Pedagoški inštitut je pripravil posvet o pasteh digitalizacije. Opozorili so na težave zaradi pretirane uporabe zaslonov ter večkrat poudarili, da branje in učenje prek zaslonov ne nadomesti učenja v živi interakciji.

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar je dejal, da digitalizacije ni mogoče ustaviti, hkrati pa je poudaril, da se države, po katerih se radi zgledujemo, v vzgoji in izobraževanju obračajo v drugo smer: »Finska s tablicami otroke opremi v tretjem razredu, potem imajo vse na spletu. Zdaj se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako to ustaviti, ker so opazili velik upad grafomotorike in kognitivnih sposobnosti. Odločilen korak pa je naredila Švedska, ki se je odločila, da ne bo več uporabljala digitalnih učnih materialov in da se bo vrnila k tiskanim učbenikom in delovnim zvezkom.«

Javno pismo: uvedba obveznega predmeta RIN v šole

Švedska ministrica za šolstvo Lotta Edholm, kot je njene besede povzel Miha Kovač z oddelka za bibliotekarstvo ljubljanske filozofske fakultete, je napovedala »največjo naložbo v tiskane učbenike v modernem času, ki bo vsako leto znašala več kot pol milijarde kron, in sicer s ciljem, da zagotovijo en učbenik na otroka na posamezni predmet. Iz raziskav vemo, da branje knjige omogoča globlje razumevanje kot zaslon.« To ne pomeni, da iz švedskih šol izginjajo računalniki, ki so, pravi Edholm, pomembno učno orodje: »Toda knjige pripomorejo k osredotočenosti in miru v razredu, medtem ko zaslon tega ne omogoča.«

Zdravstvena tveganja

Porast uporabe zaslonov so zaznali že pred epidemijo. Po zadnjih podatkih so bili otroci do tretjega leta v Sloveniji zaslonom izpostavljeni do dve uri na dan, pet- in šestletniki do tri ure na dan, 11-letniki 4,4 ure, mladostniki od 13 do 18 let pa sedem ur na dan, pri tem pa ni upoštevan čas, ki ga na zaslonih porabijo za šolo. Direktorica ljubljanskega svetovalnega Centra za otroke, mladostnike in starše ter klinična psihologinja Mateja Hudoklin, je povedala, da so posledice opazne. Opozorila je na negativne učinke uporabe zaslonov, in sicer na slabše kognitivne sposobnosti, slabši uspeh na razvojnih testih in manjšo učno uspešnost, slabšo govorno-jezikovno komunikacijo, motnje pozornosti in izvršilnega funkcioniranja, uporaba zaslonov poveča tudi možnost pojavljanja depresije pri otrocih in mladostnikih, več je tudi agresije.

Ozkogledost ministrstva za vzgojo in izobraževanje

Hudoklinova je poudarila, da ima pomembno vlogo družina: »Težko pričakujemo, da bo otrok upošteval starše, če ti veliko uporabljajo zaslone. Težko bomo omejevali zaslonski čas, če kot starši nismo sposobni upoštevati omejitev.« Dodala je, da je zgled težava od samega rojstva otroka: »Vsakodnevno lahko srečate matere z vozički, ki gledajo v telefon, medtem ko njihov otrok poskuša vzpostaviti stik, a ga ne more.« Poudarila je, da obstaja tudi povezava med izpostavljenostjo zaslonom in grafomotoriko: otroci, ki so pred enim letom starosti več kot dve uri na dan izpostavljeni zaslonom, imajo šestkrat večjo možnost govorno-jezikovnega zaostanka: »Danes imamo tako imenovane e-varuške. Otrok recimo sploh ne jé, dokler ne dobi risanke na zaslonu.« Pojasnila je še, da je čas pred zasloni pri otrocih v starosti od enega do treh let, povezan z motnjo pozornosti pri sedemletnikih.

Ni še znano, kaj pomeni digitalizacija v vrtcih

»Učenje prek zaslonov ne nadomesti učenja v živi interakciji. Njenega pomena se premalo zavedamo. To je še posebno problematično pri majhnih otrocih v predšolskem obdobju. Če je takšno učenje vendarle v uporabi, je pomembno, da so navzoči odrasli,« je še dejala Hudoklinova.

Etično vprašanje

Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta je dejal, da ima digitalizacija lahko dobre in slabe plati. Njeno uvajanje zato zahteva etično presojo, pri čemer bi bilo treba etična merila za presojo uporabe tiste digitalne tehnologije, za katero obstajajo potrjene ugotovitve, da povzroča škodo otrokom, šele vzpostaviti. Kodelja je poudaril, da ni pomembno, ali otrok ta digitalna orodja uporablja za šolo ali za zabavo.

Po prvi pametni učilnici je cilj pametna šola

Tudi če jih uporablja za izobraževanje, lahko ta čas prispeva k pretirani uporabi, ki škoduje zdravju, zato bi morali, pravi Kodelja, pri uvajanju digitalizacije spoštovati načelo: ne škoduj otrokom. Dodal je, da če imajo pristojni dokaze, da bi z uvedbo digitalizacije otroci v vrtcih in šoli utrpeli le majhno škodo, hkrati pa pridobili velike koristi oziroma bi opustitev digitalizacije prav tako škodovala otrokom, morajo te dokaze javno predstaviti in od staršev pridobiti privolitev, da so otroci izpostavljeni zaslonom.