Evropa najmanj zavzeta delovna sila na svetu: 73 odstotkov ni zavzetih

Glede na sveže Gallupovo poročilo State of the Global Workplace 2025 je stanje delovne angažiranosti v Evropi skrb vzbujajoče. Evropski zaposleni so že peto leto zapored najmanj angažirani na svetu, saj stopnja angažiranosti znaša le 13 odstotkov, kar je najnižja vrednost med vsemi svetovnimi regijami.

Evropa se po najnovejšem Gallupovem poročilu uvršča na dno po zavzetosti zaposlenih – le 13 odstotkov delavcev je pri svojem delu resnično vključenih in motiviranih, kar je najmanj med vsemi svetovnimi regijami. Hkrati jih kar 73 odstotkov ni zavzetih, 15 odstotkov pa jih je aktivno nezavzetih, kar pomeni, da so lahko celo škodljivi za delovno okolje.

Kljub tej skrb vzbujajoči statistiki glede dela pa Evropejci v povprečju živijo bolje kot večina sveta. Skoraj polovica (47 odstotkov) jih ocenjuje, da so v življenju uspešni, kar je znatno nad svetovnim povprečjem. Le pet odstotkov jih poroča, da »trpijo«. Mlajši zaposleni in tisti na vodstvenih položajih so nekoliko bolj zadovoljni z življenjem kot starejši in posamezni sodelavci.

Na čustvenem področju Evropa izstopa z enim najnižjih deležev dnevne jeze in žalosti – jezo dnevno občuti le 14 odstotkov zaposlenih (globalno povprečje je 21 odstotkov), žalost pa 17 odstotkov. Tudi občutek osamljenosti je med Evropejci razmeroma redek – s tem občutkom se dnevno sooča le 12 odstotkov ljudi.

Več optimizma kot v prejšnjih letih vlada tudi na trgu dela: 57 odstotkov vprašanih meni, da je zdaj dober čas za iskanje nove zaposlitve, 30 odstotkov pa že aktivno išče ali spremlja priložnosti. Visoka fluktuacija in nizka zavzetost zaposlenih ostajata glavni izziv evropskih delodajalcev, ugotavlja poročilo.

Zaposleni vse manj zavzeti – je svetovno delovno okolje na točki preloma?

Po podatkih State of the Global Workplace 2025 je svetovna zavzetost zaposlenih lani upadla za dve odstotni točki, na 21 odstotkov – kar pomeni drugo najnižjo raven v zadnjih dvanajstih letih. Tako močan padec je bil nazadnje le med pandemijo. Ocenjujejo, da je izgubljena produktivnost zaradi tega padca svetovno gospodarstvo stala kar 438 milijard dolarjev.

Glavni vzrok za skrb vzbujajoči trend je padec zavzetosti med menedžerji, še posebej med mlajšimi in ženskami na vodstvenih položajih. Zavzetost mladih menedžerjev je padla za pet, ženskih pa za kar sedem odstotnih točk. Individualni sodelavci so sicer ohranili približno enako raven zavzetosti (18 odstotkov), vendar Gallup opozarja, da je kakovost timskega dela v veliki meri odvisna prav od angažiranosti vodij – ti pa so pogosto ujeti med nasprotujoča si pričakovanja vodstva in zaposlenih.

Pritisk na menedžerje se kopiči že več let: od hitrih kadrovskih preobratov po pandemiji in digitalne preobrazbe do vse večjih zahtev glede prilagodljivosti in hibridnega dela. Brez ukrepov na najvišjih ravneh obstaja resno tveganje, da se bo skromna angažiranost širila z vodstvenih ravni navzdol – z neposrednim vplivom na uspešnost podjetij in celo gospodarsko rast, opozarja Gallup. »Če menedžerji izgorevajo, bodo z njimi izgubljali motivacijo tudi njihovi timi – in s tem celotna delovna okolja,« so zapisali.

Slovenija: Delovnega časa na izrabljamo za doseganje ciljev

Gallup ne analizira zavzetosti posameznikov po državah, se pa v Sloveniji z zavzetostjo zaposlenih in vplivom na konkurenčnost ukvarja kar nekaj raziskovalcev. Tako, denimo, dr. Andreja Kodrin ugotavlja, da v Sloveniji izgubljamo preveč delovnega časa zaradi neučinkovitega vodenja. Ocena na podlagi evalvacije zaposlenih v slovenskih podjetjih kaže, da kar 35 odstotkov delovnega časa ne uporabimo za dosego poslovnih in strateških ciljev, medtem ko je ta delež v ZDA le 12 odstotkov.

»Težava ni ta, da zaposleni ne bi znali ali želeli delati – problem je, da jih vodje ne znajo usmeriti v naloge, ki dejansko prispevajo k večji dodani vrednosti in skupnemu cilju podjetja,« opozarja Aleksander Zalaznik, nekdanji generalni direktor Danfoss Trate in nekdanji predsednik Združenja Manager. Po njegovih besedah številna podjetja sicer vlagajo v zadovoljstvo zaposlenih, a brez jasne strategije in učinkovitega prenosa ciljev v konkretne projekte ostane veliko energije neizkoriščene – ali celo izgubljene.