Predlog združevanja delov mariborskih vrtcev na mizi

Po ljubljanskih vrtcih je zdaj na mizi združevanje dela mariborskih vrtcev. V predlogu, s katerim se bodo na seji čez teden dni seznanili mariborski mestni svetniki, je predvidena združitev skupnih služb in nekaterih dejavnosti. Ravnateljice mariborskih vrtcev so razočarane, ker jih niso seznanili o pripravljenem predlogu, da bi lahko preverile, ali so upoštevali njihove pripombe. Nerešenih vprašanj je veliko, prav tako tudi skrbi.

Gradivo, ki so ga objavili pred naslednjo sejo mariborskega mestnega sveta, ima naslov Izvedba projekta oblikovanja organizacijskega razvoja na področju združevanja vrtcev Mestne občine Maribor v centralno entiteto s skupnimi službami in dejavnostmi skupnega strokovnega pomena. Dokument na več kot 90 straneh obravnava sedanje stanje, kaj bi lahko združili in kakšni prihranki bi pri tem nastali. Predlagajo združitev IT-področja, pravnega področja, pri čemer bi združili javna naročila, izterjave, pravna mnenja in nabavo, ter skupno projektno pisarno za prijavo na različne razpise. Da bi vse to izpeljali, računajo na zaposlitev dveh oseb. Ob upoštevanju stroškov novih zaposlitev bi imeli na vseh področjih po petih letih skupaj 111.750 evrov prihranka, to je tri odstotke stroškov teh področij.

Po Ljubljani o morebitnem združevanju vrtcev tudi v Mariboru

Predsednica Skupnosti vrtcev Maribor in ravnateljica Vrtca Pobrežje Branka Šamec je dejala, da so na seji na začetku maja obravnavali predlagano in da so ravnateljice podale nekaj pripomb in predlogov. Od maja do zdaj niso dobile na vpogled, kaj so popravili in kakšna je končna različica dokumenta, razlaga Šamčeva: »Razočarane smo, ker nismo vedele, da bo to že na oktobrski seji. Sploh zato, ker smo imeli 3. oktobra aktiv ravnateljev, na katerem nam predstavniki občinskega urada za predšolsko vzgojo niso ničesar povedali. Da bi vsaj videli, kaj so naredili in ali so upoštevali naše pripombe.«

Vprašanja

Zdaj je gradivo javno objavljeno pred sejo mestnega sveta. Branka Šamec ugotavlja: »Manjkajo nekatere obrazložitve. Piše, denimo, da bo, če bodo vsi vrtci imeli eAsistenta, enakopravno sledenje napredka pri otrocih med vsemi vrtci. eAsistent s tem nima nobene zveze in zaradi tega napredka pri otrocih ne bo. Kjer govorijo o skupni pravni službi, je zapisano, da pravno urejeni postopki zagotavljajo stabilno in varno okolje za otroke. A zdaj otroci niso bili v stabilnem in varnem okolju?«

Župan Janković: Pri združevanju vrtcev ne gre za kompromise

Ravnateljice tudi ne razumejo, kako so izračunali prihranke, predvsem pri nabavah. Tam je namreč predvideno zmanjšanje stroškov za pet odstotkov v petih letih oziroma 153.150 evrov. Branka Šamec meni, da skupne nabave sploh nočejo. »Nočemo pasti v kakovosti. Poleg tega tega dobavitelji ne bodo zmogli. V mariborskih vrtcih je 4100 otrok in za toliko otrok nam nihče ne bo, na primer, dobavil jagod. Razen škropljenih iz trgovin, mi pa imamo lokalne ponudnike. Enako velja za nakup igrač. Zakaj bi morali imeti vsi istega dobavitelja? Vsak vrtec ima svoje prioritetne cilje,« pravi.

Skrbi jih, da bi izgubili svoje računovodstvo in finance, čeprav je v gradivu zapisano, da na to področje ne bodo posegali. A hkrati piše tudi, da se »v prihodnosti dopušča možnost za skupno službo, ki bo skrbela za procese računovodstva za vrtce, ki bodo imeli težave s pridobivanjem kadra na tem področju«. Ravnateljice niso proti vsem skupnim službam, pravi Šamčeva. »Želimo si dobro pravno službo, ki bi bila podkovana v zakonodaji z našega področja. Da jih lahko pokličemo, ko imamo dilemo, in nam pomagajo. Ne da nam rečejo, naj pokličemo na ministrstvo, to počnem že zdaj. Dobro bi bilo okrepiti tudi projektno pisarno, ki jo mesto že ima, ter pomoč pri javnih naročilih. Ne pri samem naročanju, ampak pri pripravi dokumentacije.«

Janković vztraja pri združitvi poslovanja ljubljanskih vrtcev

Opozorila

Na mariborski predlog se je že odzvala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar: »Skrbi me nejasna uporaba izraza 'centralna entiteta', ki v tem kontekstu ne izraža zgolj podpore, ampak vzbuja občutek, da bi ta entiteta lahko prerasla v nekaj več kot le v skupno službo za administrativno pomoč.« Dodala je, da bi bilo bolj smiselno »razmisliti o vzpostavitvi skupnih podpornih služb, ki bi bile resnično namenjene pomoči ravnateljem in vrtcem, ne da bi pri tem posegale v njihovo samostojnost in sposobnost prilagajanja specifičnim lokalnim potrebam«.

Da je treba biti previden, je opozoril tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Spomnil je, da je v medresorskem usklajevanju novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v kateri je predlagano, da bi vrtec lahko imel največ 45 oddelkov. »Če bo to sprejeto, je zgodba združitve vrtcev končana. O možnosti oblikovanja skupnih služb pa neka razumna občina, za kar upam, da Maribor je, ne bo šla mimo volje ravnateljev. Skupne službe same po sebi sicer ni enostavno narediti. Ključno vprašanje je, ali je to racionalno ter ali ima pozitiven učinek na delovanje in kakovost vrtcev,« pravi.