Neomejen dostop | že od 9,99€
Po odstopu nekaterih članov predmetne kurikularne komisije za šport in športno vzgojo med drugim zaradi nestrokovnih rešitev v predlogu učnega načrta Zavod RS za šolstvo ni komentiral (ne)strokovnosti rešitev. So pa zapisali, da je bila komunikacija profesorjev nespoštljiva, celo žaljiva in da so »trije učitelji tako odstopili« že pred profesorji. A osnovnošolski učiteljici sta junija odstopili iz istih razlogov kot fakultetni profesorji.
Spomnimo, da so v začetku oktobra iz komisije izstopili profesorji fakultete za šport, ljubljanske in primorske pedagoške fakultete ter srednjih šol. V odstopni izjavi so zapisali, da se ne strinjajo »z načinom vodenja komisije, vpeljevanjem nestrokovnih rešitev pri pripravi učnih načrtov in onemogočanjem strokovne razprave«. Ko smo o teh razhajanjih v komisiji pisali prejšnji teden, so nam z zavoda za šolstvo odgovorili, da v komisiji ni bilo pričakovanega konstruktivnega sodelovanja: »Po našem videnju zaradi odnosa in delovanja nekaterih predstavnikov fakultet. Vključenim učiteljem je bilo zaradi nespoštljive, celo žaljive komunikacije nekaterih profesorjev težko izražati svoje poglede in mnenja. Trije učitelji so tako odstopili že pred aktualnim odstopom prof. Starca [Gregor Starc s fakultete za šport] in somišljenikov.«
Izjava zavoda za šolstvo se ne more razumeti drugače, kot da so učitelji odstopili iz komisije zaradi komunikacije fakultetnih profesorjev. A odstopna izjava dveh osnovnošolskih učiteljic iz te iste komisije kaže, da za njun junijski odstop niso bili krivi profesorji. Prav nasprotno, saj sta z njimi ves čas sodelovali pri pripravi novega učnega načrta, ki so ga delali mimo predmetne komisije. Ali kot sta zapisali v odstopni izjavi: »Ker se stvari niso dogajale dovolj hitro, sva samoiniciativno, poleg skupnega dela, v sodelovanju s še nekaj člani komisije, pripravljali drugo različico učnega načrta z željo, da bi ujeli vse roke in bi skupini pomagali priti do kakovostnega dokumenta.« Dodali sta, da sta želeli preseči vsa nesoglasja v skupini, zelo sta si prizadevali, da bi sodelovali v skupini še naprej: »A ugotavljava, da trenutnih usmeritev predmetne komisije ne podpirava, in zato sodelovanje prekinjava.«
Takoj ko smo pridobili njuno odstopno izjavo, smo zavod za šolstvo vprašali, zakaj so v prvotnem odgovoru zavajali. V včerajšnjem odgovoru so zapisali, da so vse predmetne komisije sestavljene iz učiteljev praktikov, profesorjev s fakultet in svetovalcev zavoda za šolstvo. Dodali so, da so vsi enakovredni partnerji, ki morajo upoštevati pripravljena izhodišča, enako so zahtevali od predmetne komisije za šport: »Izkazalo se je, da je demokratičen način vodenja komisije, ki je imel za cilj enakovredni doprinos vsakega člana, privedel do več kot leto dni dolge obstrukcije dela predmetne komisije. Učitelji, tudi nekateri od tistih, ki so odstopili, so zato težko iskreno izrazili svoje mnenje. Zato kljub prizadevanjem svetovalk za področje športa, vodstva zavoda za šolstvo in vodje Komisije za koordinacijo prenove učnih načrtov žal nismo našli načina za potrebne strokovne razprave in konstruktivno sodelovanje.«
Prof. Gregor Starc s fakultete za šport, ki je odstopil s kolegi iz omenjene komisije, je zgrožen: »Kakšna obstrukcija? Na sestanke nas sploh niso več vabili. Nikakršne obstrukcije ni bilo. Samo enkrat sem manjkal! Smo se pa ves čas strinjali, da smo enakovredni partnerji, ampak je treba vedeti, zakaj je kdo tam. Svetovalke so nas dale v celoti na stranski tir. Čeprav smo mi tisti, ki izobražujemo učitelje in ki raziskujemo natančno to področje.«
Kot so z zavoda za šolstvo že prejšnji teden odgovorili, so prav oni po zakonu pristojni za pripravo učnih načrtov. Zdaj jih prenavljajo s skoraj štirimi evropskimi milijoni evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, projekt pa morajo končati do konca leta 2025, zato se precej mudi. Na zavodu so priznali, da so tudi v komisiji za šport enkrat člani komisije glasovali o predlaganih rešitvah, saj je bilo treba »zadostiti časovnici prenove«. V odstopni izjavi so predstavniki fakultet in srednjih šol sicer zapisali, da so »od članov komisije zahtevali, da se v večini primerov opredelimo med dvema ali nesmiselnima, ali terminološko, ali strokovno spornima rešitvama, kar je popolnoma nesprejemljivo«.
Ankete pa so izpolnjevali tudi učitelji po vsej Sloveniji na študijskih skupinah. Kot je dejal Starc, so ga učitelji opozorili, da so jim svetovalke zavoda predstavile del učnega načrta, nato pa so izpolnjevali anketo. Ta učiteljev ni spraševala, ali sta neki cilj in standard vsebinsko smiselna in dobro zapisana, ampak jih je zanimalo, ali sta razumljiva, ali sta na različnih taksonomskih ravneh, da je mogoče izpeljati vrednotenje in ocenjevanje znanja. Starc je kritičen: »Če bi napisali standard: 'Otrok si z levim in desnim kazalcem vrta po nosu', lahko vsak odgovori, da je ta standard razumljiv, je na različnih taksonomskih ravneh, možno je izpeljati vrednotenje, ocenjevanje … Iz tega potem sledi, da je standard ustrezen. Zato menim, da bo ta vprašalnik namenjen temu, da bodo lahko trdili, da so učitelji potrdili ustreznost učnega načrta. Ko bodo pa morali učitelji upoštevati standard, ki je zdaj zapisan, to je, da otrok 'teče dlje časa', se bodo začeli spraševati, koliko je 'dlje časa'. Je to pet, deset minut ali pol ure? Seveda bo vsak uporabil drugačen standard, kar je v osnovi krivično do otrok, ki jih bodo učili različni učitelji, in ta krivičnost bo zdaj dobesedno vgrajena v učni načrt.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji