Športna stroka odstopa od prenove učnih načrtov

Zavod RS za šolstvo že dve leti prenavlja izobraževalne programe s ključnimi programskimi dokumenti, a pri tem ne gre gladko. Najdlje je šel spor med predstavniki fakultet in zavoda v predmetni komisiji za šport. Nekateri člani so odstopili, na zavodu so si oddahnili, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje razumejo, da prihaja do »strokovnih nestrinjanj«. Dr. Gregor Starc s fakultete za šport pa pravi, da bodo učne načrte, kot so predlagani, predstavljali kot primer slabe prakse.

Da je treba učne načrte spremeniti in posodobiti, poslušamo že leta, država je za to dobila skoraj štiri milijone evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Učni načrti morajo biti prenovljeni do konca prihodnjega leta. V predmetni komisiji za šport in športno vzgojo pa se je zapletlo.

Vinku Logaju zelena luč odbora za izobraževanje

V začetku meseca so iz komisije izstopili profesorji fakultete za šport, ljubljanske in primorske pedagoške fakultete ter srednjih šol. Kot so zapisali v odstopni izjavi, se ne strinjajo »z načinom vodenja komisije, vpeljevanjem nestrokovnih rešitev pri pripravi učnih načrtov in onemogočanjem strokovne razprave«. Poudarjajo, da so jih na zadnjem srečanju pozvali, naj se do ustreznosti predlogov učnih načrtov opredelijo kar prek spletne ankete, saj da za razpravo ni časa, da je imela komisija zanjo na voljo že leto dni in da morajo biti do konca oktobra učni načrti vneseni v spletno aplikacijo.

Opozorili so, da članov z univerz več kot pol leta sploh niso vabili na sestanke komisije, »kritične pripombe drugih članov pa so svetovalke Zavoda RS za šolstvo praviloma označevale za nekonstruktivne, ker se niso skladale z njihovim pogledom na ta dokument. Tako je bila strokovna diskusija povsem ohromljena, učni načrti pa se znotraj skupine zdaj v resnici sprejemajo s preglasovanjem, kar je vsebinsko in postopkovno povsem nesprejemljivo.«

Vsi sestanki so posneti, vse se da preveriti. Ko rečeš, da nekaj strokovno ni v redu, je označeno za nesramno. Kar koli rečeš, narediš, kar ni v skladu z njihovo predstavo, je nekonstruktivno, opozarja dr. Gregor Starc. Foto Črt Piksi

Burna komunikacija …

Z zavoda za šolstvo, ki ga je še do nedavnega vodil zdajšnji minister Vinko Logaj, so odgovorili, da komisije omogočajo prispevek vsakega člana: »Žal pa v omenjeni komisiji za šport in športno vzgojo pričakovanega konstruktivnega sodelovanja ni bilo, po našem videnju zaradi odnosa in delovanja nekaterih predstavnikov fakultet. Vključenim učiteljem je bilo zaradi nespoštljive, celo žaljive komunikacije nekaterih profesorjev težko predstaviti svoje poglede in mnenja. Trije učitelji so tako odstopili že pred aktualnim odstopom prof. Starca in somišljenikov. Kot neprofesionalno in žaljivo so komunikacijo doživljale tudi svetovalke Zavoda RS za šolstvo in članice predmetne komisije za prvo triado. Kljub prizadevanju svetovalk, vodstva zavoda in vodje komisije za koordinacijo učnih načrtov v predmetni komisiji za šport niso zmogli ustvariti spodbudnega delovnega okolja za potrebe strokovne razprave in konstruktivno sodelovanje.«

Dodali so, da »profesorji s fakultet, ki so odstopili, kljub večkratnim prošnjam, niso veliko prispevali, kar so upravičevali predvsem s pojasnilom, da bi s tem kršili avtorstvo učnega načrta, ki nastaja na fakulteti za šport, da so zasedeni z drugimi obveznostmi in nimajo časa«. Priznavajo pa, da je bila zgolj 2. oktobra razprava omejena in da so glasovali z anketo: »Za spremembo načina dela so se zavodove svetovalke odločile, da bi prekinile nekonstruktivno obnašanje posameznih članov skupine in omogočile vsakemu sodelujočemu, da prispeva k odločitvam.«

Obvezni drugi tuji jezik in dodatna ura športa

… ali le nestrinjanje

Gregor Starc je ogorčen: »Vsi sestanki so posneti, vse se da preveriti. Ko rečeš, da nekaj strokovno ni v redu, je označeno za nesramno. Kar koli rečeš, narediš, kar ni v skladu z njihovo predstavo, je nekonstruktivno. Debela laž je, da nismo prišli na sestanke. Odrezali so nas.« Ko jih niso več vabili na sestanke, so se začeli dobivati sami. Razdelali so vse vsebine, cilje, standarde … in naredili svoj predlog učnega načrta.

Ko so jih po nekaj mesecih spet povabili na sestanek, so videli, kaj je nastalo v zavodovi skupini, razlaga Starc: »Če bi tisto upoštevali, bi namesto 85 imeli v učnem načrtu 300 ciljev. Najbolje bi bilo, da bi vzeli predlog našega učnega načrta, katerega pripravo je vodila dr. Marjeta Kovač, ki je največja strokovnjakinja na tem področju. Ker so jo iz skupine izključili, ker ni podpisala pogodbe z zavodom, ker se je odpovedala honorarju, smo opozorili, da bi bila to kraja intelektualne lastnine, če bi uporabili naš učni načrt, pod katerega je podpisana. Zato smo zahtevali, da jo vzamejo nazaj v skupino.« Na zavodu pojasnjujejo, da so Kovačevo izločili, ker »kljub večkratnim pozivom ni podpisala pogodbe o sodelovanju«. Ta je nujna, so dodali.

Spet vse več debelosti, najslabše je v poklicnih šolah

In kakovost?

Njihovi prepiri ne bi bili tako pomembni, če ne bi šlo za ključni dokument vsakega učitelja. Zato skrbijo opozorila strokovnjakov, ki so izstopili iz skupine: »Predlagani učni načrti v trenutni obliki so strokovno popolnoma neustrezni in pomenijo velik korak nazaj od zdaj veljavnega z vidika organiziranosti, jasnosti in zahtevnosti. Cilji in standardi v predlaganih učnih načrtih so neustrezni tako z vsebinskega vidika kot z vidika umeščenosti, v anketnem vprašalniku pa so od članov komisije zahtevali, da se v večini primerov opredelimo med dvema ali nesmiselnima, ali terminološko, ali strokovno spornima rešitvama, kar je popolnoma nesprejemljivo.«

Dodali so, da mora biti natančno opredeljeno, kaj mora otrok v določenem obdobju šolanja znati: »Standardi so zdaj zapisani tako, da si vsak lahko po svoje predstavlja. Kar pomeni, da bodo pri različnih učiteljih za isto raven znanja veljali različni standardi, to pa pomeni tudi, da bodo ocene iste ravni prikazanega znanja pri različnih učiteljih različne. To bo hkrati pomenilo, da si lahko standarde različno tolmačijo tudi starši, kar bo še povečalo pritiske na učitelje in staršem omogočilo izsiljevanje za dosego čim boljše ocene.«

Želijo resno prenovo, ne lepotnih popravkov

Težave se ne pojavljajo le v tej predmetni skupini, so pa tu najhujše. Več učiteljev nam je povedalo, da imajo občutek, da je vse že pripravljeno. Na zavodu to ostro zavračajo. Na ministrstvu pa pravijo, da pri tako obsežni prenovi, sodeluje več kot 900 ljudi, »lahko pričakujemo tudi situacije, ko s katero od predmetnih skupin ni mogoče doseči popolnega konsenza pri strokovnih rešitvah. Ker gre za pomembne spremembe glede na trenutno prakso, je pričakovati in razumeti, da v tako obsežnem procesu prihaja tudi do strokovnih nestrinjanj in v nekaterih primerih celo odstopov članov in imenovanja novih. Vsekakor bodo nazadnje sprejeti načrti, ki jih bodo s konsenzom uskladile komisije.«

Kot opozarjajo na zavodu, so učni načrti za učitelje obvezujoči, po zakonu pa je za njihovo pripravo pristojen zavod za šolstvo: »Fakulteta za šport vsekakor lahko poda strokovna mnenja o učnih načrtih za šport. Odsvetovanje uporabe že sprejetih učnih načrtov za načrtovanje in izvedbo pouka športa pa bi pomenilo napeljevanje učiteljev k nezakonitemu ravnanju.«

Starc pa napoveduje: »Mi bomo objavili svoj novi učni načrt, njihovega pa predstavili kot primer slabe prakse. Učitelji bodo lahko uporabljali našega in s tem hkrati uresničevali njihovega, ker je tako ohlapno napisan in je brez jasnih standardov. Učitelji bodo hitro videli, da je lov nanje s tem odprt.«