Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Civilna družba pripravila podlago za šolsko reformo

Partnerstvo teoretikov in praktikov je zbralo izhodišča in priporočila za razpravo, kaj hočemo v vzgoji in izobraževanju.
Dokončnih rešitev še ni, nujna bo širša razprava. Foto Črt Piksi
Dokončnih rešitev še ni, nujna bo širša razprava. Foto Črt Piksi
26. 1. 2024 | 05:00
26. 1. 2024 | 08:11
9:10

V nadaljevanju preberite:

Vzgojitelji, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki različnih fakultet, sindikat in starši, ki so se pred dvema letoma povezali v partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, so po številnih pogovorih s strokovnimi delavci, starši, pa tudi mladimi, pripravili obsežne dokumente z izhodišči in predlogi za razpravo, kakšno vzgojo in izobraževanje želimo. Ali jih je upoštevala skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja (NVPI), naj bi bilo znano že prihodnji teden.

Več kot sto ljudi je del partnerstva, ki je na Svizovi spletni strani objavilo dokumente, ki so podlaga za pripravo širšega programa oziroma nove, premišljeno oblikovane družbene pogodbe za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji. Ko se je partnerstvo prvič predstavilo dva meseca pred volitvami leta 2022, so pojasnili, da bodo izsledke dali novemu ministru do začetka leta 2023. Zadeva se je precej zavlekla. Tudi zato, ker so dolgo iskali možnosti za sodelovanje s pristojnimi. Ni se izšlo. Člani partnerstva, imenovani v delovno skupino za pripravo NPVI, so iz nje izstopili.

Zakaj so nadaljevali pripravo dokumentov v partnerstvu, brezplačno in v prostem času, če prave podpore odločevalcev ni bilo? Gonilna sila partnerstva, nekdanji šolski minister Slavko Gaber jasno pove: »Ko smo videli, da je agenda v delovni skupini drugačna, smo rekli, naj vsaj neka skupina v miru premišlja. Po vrstnem redu, ki je logičen. Saj vendar ne popravljaš najprej učnih načrtov in zakonov, nato pa se začneš spraševati, zakaj si to delal. Še posebej pa tega ne počneš na tak način z izzivi današnje družbe. Recimo ob poplavi digitalizacije, ki ni bila resno reflektirana, mi pa vseeno učiteljice pripravljamo, kaj naj bi delale, ne da bi imeli to resno povezano z učnimi načrti, še manj pa, da bi si odgovorili na vprašanja sobivanja umetne inteligence in žive narave. Zato smo se razšli. Hkrati pa nismo dvignili rok, ker se nam zdi, da je odgovornost prevelika.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine