Še vedno ne vedo, ali naj obnavljajo ali ne

Dober mesec po katastrofalnih poplavah in uničujočih plazovih razseljeni stanovalci v Strugah še vedno ne vedo, ali je smiselno obnavljati poškodovane hiše ali naj si poiščejo drugo lokacijo. Odgovorov pristojnih o poplavni varnosti še nimajo. Negotovost jih ubija. Nekateri vztrajajo doma, čeprav hiše niso primerne in je zima pred vrati. Občine stanovanj nimajo.

V Lučah občinskih stanovanj ni, zato so se prebivalci, ki so ostali brez doma v celoti ali njihova hiša ni več primerna za bivanje, začasno nastanili pri sorodnikih, prijateljih in v turističnih apartmajih. Tako velja tudi za večino prebivalcev Strug, ki so najhuje prizadeti luški zaselek. Marija in Ivan Škrubej začasno bivata na svojem vikendu v Letušu. Doma v Strugah nista še ničesar obnavljala, razlaga Marija: »Pred kratkim sta bila pri nas arhitekt in statik. Povedala sta, da bi za našo hišo potrebovali 25.000 evrov, da bi uredili temelje. A take investicije ne moreš izvesti, če ne veš, kaj se bo stroka odločila, da je za Struge najbolje. Brez te odločitve niti projekta ne moreš naročiti! Ampak če se pred zimo ne bo nekaj naredilo, bo pa res katastrofa.« Odločitev bi rada vedela čim prej. »Vikend ni primeren za stalno bivališče, nimava niti kurjave za zimo. Zato naj povedo, ali bodo Struge protipoplavno zaščitili ali bo to poplavno območje, in nam dajo neko odškodnino, da si lahko uredimo bivališče drugje,« pravi.

Marija in Ivan Škrubej opozarjata, da je treba urediti strugo in brežino, odločitev o usodi Strug pa že zamuja. FOTO: Matej Družnik/Delo

Podobno razmišlja tudi Božo Robnik. Z ženo Suzano sta bila sprva pri ženinih starših v Velenju, razlaga Robnik: »Zdaj sva v Lučah, knjigovodkinja nama je ponudila prostor, stroške naj bi plačala občina.« Robnik ima mizarsko delavnico, trenutno dela le desetodstotno: »Škarpa pri mizarstvu je čisto prevrnjena, kar je za naš objekt velika težava, če pride velika voda, bo problem tudi dolvodno. Čakam, ali bodo Savinjo tako uredili, da bo sploh smiselno popravljati naše hiše.«

Najraje doma

Bojan Germelj pa je svojo hišo že začel obnavljati: »Vse bo treba narediti na novo, kot bi še eno hišo gradili. In če pride nova velika voda? Protipoplavni zid so zdaj naredili 1,5 metra nižji. Razlagajo, da je struga širša, ampak kaj bo, če spet kaj zdrsne v strugo? Jasne slike, ali je to varno, ni, čeprav vem, da ni stoodstotne varnosti.« Z ženo živita pri prijateljih v Šmihelu, razlaga: »Včasih prespiva kar tu, ker delava do devetih zvečer. Najbolj hudo mi je zaradi otrok. Najstarejši so že na svojem, ampak zdaj so tudi mlajši razseljeni pri prijateljih. Da bi bili vsaj za vikend skupaj.« Tudi z občino so se pogovarjali, da bi šli v neko hišo, a se za to niso odločili, pove: »Smo raje doma, čeprav zdaj pogojev za življenje tu ni. Ogrevanje nas najbolj skrbi, če bo hitro zima, in vodo imamo po zraku speljano.« Potem pogovor zmotita glasni kamerunski ovci. »To sta edini preživeli. Nekam sta se očitno zatekli, nista se rešili s helikopterjem kot mi,« se nasmehne Germelj.

Neprofitna stanovanja na različnih lokacijah

V Lučah je skupaj razseljenih 15 gospodinjstev. Župan Klavdij Strmčnik pravi, da je občina prav v teh dneh dobila ponudbi za bivalni enoti: »Izbrali smo že dve lokaciji, a moram ljudi vprašati, ali bi v njih sploh živeli. Sicer tega ni smiselno postavljati.« Dodal je, da se zaveda težav v Strugah in da je v četrtek o tem govoril z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem: »Razložil sem mu, da je peti teden po poplavah in še vedno nimamo odgovorov, kakšna bo protipoplavna zaščita v Strugah, da ne smemo več odlašati in prelagati odločitev čez zimo. Odločiti se je treba v enem tednu. Obljubil mi je, da bodo do ponedeljka poklicali oziroma naj takrat spet pokličem. V Strugah sicer vsi želijo ostati.«

Iz idile v stanovanje

Na Ljubnem pa je odneslo kar trinajst hiš oziroma jih bodo morali sami porušiti, ker niso statično varne. Občina nekaj stanovanj ima, a so vsa polna, zato so tudi tam ljudje pri sorodnikih, prijateljih in v turističnih kapacitetah. Župan Franjo Naraločnik je dejal, da se prav zdaj dogovarjajo za nakup velike parcele, kjer bi lahko postavili nove hiše, del je sicer kmetijski, več občanov pa je že ponudilo svoje parcele za gradnjo. »Ne bojim se, da zemljišč ne bi našli, bo pa morala država omogočiti gradnjo na kmetijskih zemljiščih,« pravi Naraločnik. Tudi na Ljubnem sta najmanj dva zaselka, kjer ljudje ne vedo, ali naj hišo obnavljajo ali ne, razlaga Naraločnik: »To je velik stres zanje. Pogovarjamo se, da bi občina z njimi zamenjala parcele. Vlagati v te objekte, je veliko tveganje.«

Bojan Germelj je hišo v Strugah že začel obnavljati, rešitev iščejo tudi za sinovo hišo, ki je povsem nagnjena. FOTO: Matej Družnik/Delo

V Solčavi je razseljena le ena družina. Brez strehe nad glavo sta ostala Metka Brišnik in njen mož Raul Edgardo Esquivel ter njuni trije otroci. V Solčavo so se iz Ilirske Bistrice preselili septembra lani, 26. junija letos sta odprla mehiško restavracijo. Pet tednov pozneje je plaz ob hudourniku podrl del hiše, rešili so se za las, le nekaj sekund pozneje bi bilo prepozno. Sin, ki je celo poletje spal v dnevni sobi, ki jo je uničilo v celoti, je prav tisti dan prespal pri prijatelju v Kopru. »V nesreči sem zato presrečna. Ker če bi bil sin doma, ga danes ne bi bilo več,« nam je prejšnji teden, ko so prostovoljci v prazno začasno stanovanje pripeljali kuhinjo, dejala Metka Brišnik.

Najprej so bili na turistični kmetiji, potem pa je par iz Ljubljane, ki je pred kratkim v Solčavi kupil stanovanje, tega ponudil v začasen, brezplačen najem, stroške bo do konca marca plačala občina. »Začeli so ga prenavljati, zamenjali okna, ostalega še niso uredili, a hvala bogu za to. Imamo vsaj streho nad glavo in za zimo smo na varnem,« je dejala Brišnikova. Dodala je, da bodo v Solčavi ostali, načrtujejo tudi odkup hiše, kjer je bila restavracija, ki so jo imeli do zdaj v najemu.