Največja pomoč bodo turisti, če se bodo kmalu vrnili

Namesto kajakov in raftov so v Savinji v teh dneh ogromni bagri, ki čistijo strugo. Na tisoče ton proda, peska in mulja je v reki, ki je bila magnet ne le za ljubitelje vodnih športov, ampak tudi za ribiče. V Zgornji Savinjski dolini delajo naprej in počasi odpirajo tudi turistične objekte ter pozivajo vse, da jih obiščejo. To bo največja pomoč.

Največ nočitev v Zgornji Savinjski dolini je imel Kamp Menina, na leto v povprečju 70.000, pove lastnik Jure Kolenc. Kar 23 let je gradil kamp, v usodni noči pa je podivjana voda uničila praktično vse. Odneslo je 22 hišk, opremo za vodne športe, tudi večino kajakov je odplavilo, pove Kolenc: »Dobivamo posnetke, da so naši kajaki v Žalcu in celo v Zagrebu.« Ogromno prikolic številnih tujcev, v kampu je bilo takrat več kot 1200 gostov, je bilo povsem uničenih. Odpeljali so jih na deponijo, nekatere tam še čakajo, da zavarovalnica pove, kaj bo z opremo turistov, razlaga. »Obupno je. Vsak objekt bi bilo treba ali na novo postaviti ali renovirati. Imamo za pet milijonov evrov škode, da sploh ne govorim o izgubi prometa,« pravi Kolenc.

»Imamo za pet milijonov evrov škode, da sploh ne govorim o izgubi prometa,« pravi Jure Kolenc, lastnik kampa Menina. FOTO: Leon Vidic/Delo

A največja sreča in tudi čudež je, da ni bilo smrtnih žrtev. Iz kampa so 18 ljudi rešili s helikopterjem, tudi z dreves, na katera so splezali v boju za življenje. »Ves turizem se je prestavil za dvajset let nazaj. Rane so hude. Pozitivno pa je to, da se tujina zelo odziva z dobro voljo in pomočjo, čeprav bo glavna pomoč to, da se turisti vrnejo. Če dobimo pomoč in imamo potem prazen kamp, nam to nič ne koristi,« je jasen Kolenc. In njegov kamp, čeprav sprva še poln blata in ton nanesenega materiala, je bil hitro poln.

Ko je voda odtekla, so prišli turisti in prostovoljci čistit in pomagat. Prav oni so nam spet vlili upanje, razlaga Kolenc, čeprav vidno utrujen in s solznimi očmi: »Vztrajali bomo, voljo so nam dali turisti in prostovoljci. Vsaj sedem gradbenih podjetij je prišlo pomagat z bagri, 160 ljudi je bilo tu vsak dan.«

Edvardu Jurjevcu, lastniku Športnega centra Prodnik v Juvanju na Ljubnem, je odneslo celo čolnarno s 70 čolni, vključno z novo kajakaško opremo, nove supe, zraven je bila kolesarnica, ki je samo še spomin, vključno s 35 kolesi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Dela je še vedno ogromno. Za prostovoljce bodo v kampu vzpostavili 20 parcel, napovedal je, da gostilno za vse goste odpirajo danes. Čim prej je treba začeti delati, razlaga: »Katastrofa je tako velika, da brez pomoči države ne bo šlo. Nobena zavarovalnica, privarčevan denar, kredit nas ne morejo rešiti. Mora biti paket pomoči, ki naj mu sledi pomoč ljudi. Da pridejo na dopust – čim prej v čim večjem številu.«

Treba je delati

Prostovoljci so pogum vlili tudi Edvardu Jurjevcu, lastniku Športnega centra Prodnik v Juvanju na Ljubnem: »Upanja ne smemo izgubiti. In delati je treba. Dva, tri dni je bilo za umret! Mislil sem, da me bo infarkt. Tiščalo me je v prsih. Potem pa so začeli hoditi ljudje pomagat. V nedeljo jih je bilo 50, potem 60, v ponedeljek jih je bilo sto! To mi je dalo voljo. Še prijatelji Čehi, kajakaši, iz Špindlerjevega Mlina so prišli. Češki prijatelj ni mogel verjeti in mi je rekel, da ima veliko prijateljev, ampak če bi se mu kaj takega zgodilo, kot se je nam, ne ve, ali bi kdo prišel.«

Gostišče Prodnik že obratuje. FOTO: Leon Vidic/Delo

Jurjevcu je odneslo celo čolnarno s 70 čolni, vključno z novo kajakaško opremo, nove supe, zraven je bila kolesarnica, ki je samo še spomin, vključno s 35 kolesi. Imajo tudi večjo kmetijo, ki so jo usmerili v pridelavo hrane za gostišče in vse njihove goste. Tudi tam je škoda precejšnja. Pridelek je zdesetkan, solate ne, ker je vse poplavilo. Na travnikih je mulj, nekaterih parcel sploh ni več. Jurjevec se zaveda, da bo obnova dolga: »Za turizem bo velika kriza. Ljudje se kopajo v Savinji, ampak zdaj bodo strugo sanirali, postavljali škarpe, voda bo kalna. Za čolnarjenje bodo slabi časi. Vem, ker je bilo tako že leta 1990.«

Fani in Edi Jurjevec sta v sredo že odprla gostišče Prodnik. FOTO: Leon Vidic/Delo

A je bilo tokrat nekajkrat huje, razlagajo vsi po vrsti. Poplavilo in uničilo jim je fitnes, savno, novo peč na biomaso, imeli so nove stroje za predelavo mesa, ki so zdaj na servisu. Škoda bo ogromna, kolikšna, Jurjevec še ne ve. K sreči so vse specialitete, vključno s savinjskimi želodci, rešili. V sredo so tako gostišče Prodnik že odprli za goste, Jurjevec posebej pohvali ženo Faniko in sinova Martina in Jurija, vsi delajo v gostišču. Kljub katastrofi ima Jurjevec nasmeh: »Slab promet bo, ker nastanitev ni, cela občina je zaprta. Ampak moramo delati. Ne bo lahko. Ampak bo.«

Najtežje bo oditi

Verjetno enega najbolj idiličnih kampov v Zgornji Savinjski ni več. NaturPlac tik ob Savinji na Ljubnem je dobesedno izgubil tla. Vodila ga je ekipa družbe NaturAvantura, v kampu je bil ves čas Gašper Domjan. Sosedi so povedali, da se prav njemu lahko vseh 160 turistov zahvali, da so odnesli celo kožo. Že ob desetih zvečer jih je opozarjal, naj bodo pripravljeni, prvi del kampa so izpraznili že do polnoči. Vsak šotor je pregledal in našel še nekaj gostov, ki so s slušalkami na ušesih želeli preslišati naravo. K sreči jih je našel, saj je voda pridivjala, se spominja Domjan: »Ko je prišel cunami okoli petnajst do štirih zjutraj, je v nekaj minutah zradiralo drevesa, zemlje je bilo v višino meter in pol. Rušilno. Nočem si predstavljati, kaj bi bilo, če se ne bi umaknili.«

»Ko je prišel cunami okoli petnajst do štirih zjutraj, je v nekaj minutah zradiralo drevesa, zemlje je bilo v višino meter in pol,« pripoveduje Gašper Domjan iz NaturPlaca. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zgodba je tu zaključena. Ob našem obisku so prav pri tem kampu ukrajinski bagri čistili strugo. Domjan pravi, da se bodo rane dolgo celile: »Eno so namestitve, a ljudje ne pridejo zaradi lepe postelje in hiške, ampak da bi šli v Logarsko, na raft, kajak, lovit ribe. Vse to se je ustavilo. Preden bodo uredili reko, preden bo spet plovna, preden bodo ribiči lahko kaj zagnali, bo trajalo. Narava je okrnjena. Najhujši del bo iti od tu.«

Mozirski Forest camping v občini Mozirje ustvari največ nočitev in je trenutno oaza miru sredi ranjene doline. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ista ekipa pa vztraja v kampu v Mozirju, kjer so morali evakuirati le deset parcel in je ostal odprt. Veliko so se spraševali, ali zapreti kamp ali ne, a so se odločili za pot v normalo, saj je od njih odvisnih tudi precej gostinskih in drugih lokalnih ponudnikov. Mozirski kamp je tako trenutno oaza miru sredi ranjene doline. Trenutno je tam 200 gostov od predvidenih 500. Aleš Krivec iz NaturAvantura pravi, da so se vse dogovorili tudi s policijo, prvo »recepcijo« so tako imeli že pri Petrolu v Mozirju, kjer so preverjali, kdo prihaja v dolino. Zdaj jim iščejo druge turistične točke, še pove Krivec: »Kajak, raft, kanjoning in ribolov za zdaj odpadejo. Realna slika se bo pokazala čez nekaj mesecev.«