Na Koroškem, kjer so od petka zgodaj zjutraj narasli vodotoki, zemeljski plazovi in nanosi uničili ogromno premoženja in infrastrukture ter ponekod tudi za dlje časa pretrgali prometne in druge komunikacijske poti, se interventne nujne zadeve počasi umirjajo, aktivnosti pa zdaj prehajajo v zagotavljanje hrane in vode ter drugih nujnih materialnih potrebščin za prebivalstvo. 

Predsednica republike: Črna bila odrezana od sveta, a ni odrezana od naših src

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala v ujmi najbolj prizadeta območja Koroške. »Črna na Koroškem je bila nekaj dni odrezana od sveta, ampak ni odrezana od naših src, naših duš, naših misli,« je dejala. Pohvalila je delo vseh vključenih v pomoč in reševanje, izpostavila mednarodno pomoč in obsodila vlomilce, ki so že na delu.

Predsednica je na Koroškem obiskala občine Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Srečala se je s prebivalci prizadetih območij, predstavniki lokalnih skupnosti, civilne zaščite in gasilci ter po obisku dejala, da česa takega na lastne oči še ni videla. Ob tem je pohvalila delo gasilcev, vojakov, civilne zaščite, policije in drugih.

V Črni, kjer je po njenih besedah ujma zarezala neposredno med domove, je srečala veliko gasilcev s štajerskega konca, ki so prišli pomagat kolegom. »In to je tisto, kar na koncu daje ne samo upanje, ampak vero v to, da bo Slovenija zmogla, da jo bomo obnovili,« je dejala predsednica. Verjame v uspešno obnovo, a to ne bo šlo čez noč, marsikje bo trajalo leta in to je po njenem treba vzeti v zakup.

V Črni si prizadevajo čim prej očistiti cestišča

Trenutno regijski štab civilne zaščite največji poudarek namenja koordinaciji vseh potreb, v Črni na Koroškem pa si prizadevajo, da čim prej očistijo cestišča in zagotovijo možnosti za preboj delovne mehanizacije, ki jo tam težko pričakujejo, da se bodo lahko prebili do vseh zaselkov.

Čeprav na Koroškem danes sije sonce, je zemlja še zelo namočena, tudi pretoki vodotokov so še vedno veliki, prožijo se še vedno novi, tudi veliki plazovi. Med drugim na območju občine Dravograd, kamor pa se je v ponedeljek zvečer del prej evakuiranih prebivalcev lahko vrnil na svoje domove.

Pomoč prizadeti Koroški ponujajo številni prostovoljci, a Matijevič pravi, da je za zdaj še nekoliko prehitro. Ocenjuje, da je trenutno najbolj dobrodošla pomoč prostovoljnih gasilcev, tudi od drugod, saj imajo opremo in potrebne izkušnje.

Vsak nov dan po povodnji odkriva nove tragedije

V Savinjski dolini po poplavah še vedno veliko neprevoznih cest

V Savinjski dolini danes nadaljujejo sanacijo škode. Na pomoč je priskočilo veliko prostovoljcev, kot poudarjajo savinjski župani, pa jim še zmeraj manjka težje mehanizacije, čeprav jim pomagajo tudi števila savinjska podjetja. Veliko cest je še vedno neprevoznih, težave so tudi z ljudmi, ki so ostali brez domov.

Kot je za STA danes povedal župan občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik, so se pojavili številni plazovi, ki ogrožajo tako stanovanjske objekte kot tudi ceste in komunalno infrastrukturo. Razmere so po njegovi oceni še izredne, ampak s pomočjo prostovoljcev sanacija poteka tekoče. Po njegovih navedbah so v občini imeli razseljenih več kot sto ljudi, nekaj se jih je že vrnilo na svoje domove. Župan Luč Klavdij Strmčnik je dejal, da se razmere vsako minuto izboljšujejo, čeprav je na terenu še vedno kaos.

Posledice poplav v Letušu FOTO: Blaž Samec/Delo

Pojasnil je, da je do Luč, ki so bile odrezane od sveta, dostop možen skozi Črnivec ali Avstrijo. Vodovod Uluček je bil usposobljen zasilno, seveda je treba vodo prekuhavati, drugače pa je preskrba z vodo urejena. Osmih hiš še ne morejo doseči, zato so jim zagotovili helikoptersko oskrbo. V občini elektriko zagotavljajo s pomočjo agregatov, je še dejal Strmčnik.

Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je za STA povedal, da dela na terenu potekajo skoraj brezhibno in da je sanacija tekoča. »Uslišani smo bili glede prostovoljcev, mehanizacije, traktorjev, prikolic in tako dalje, organizirane imamo tudi zbirne centre za odpadke, ker jih je ogromno. Urejamo tudi vodotoke, veliko nam pri tem pomaga direkcija za vode,« pravi Suhoveršnik.

V občino Braslovče danes na pomoč prihajajo slovenski vojaki. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja trenutno čistijo teren, pospravljajo naplavine. Trudijo se ponovno vzpostaviti okoli 200 metrov vodovoda, ki ga je odneslo. Preskrba s pitno vodo in elektriko je zagotovljena, je zatrdil Žohar. Poudaril je tudi, da v evakuacijskem centru nimajo več nameščenih, tiste, ki nimajo svojcev ali prijateljev, pa so za zdaj namestili v občinska stanovanja.

Posledice poplav v Letušu FOTO: Blaž Samec/Delo

Okrnjeno delo koroške bolnišnice

Na Koroškem je po ujmi neprevoznih veliko cest, največ v Mežiški dolini, omejena je pretočnost iz smeri Dravske doline. Pritiski za zagotovitev prevoznosti iz Dravograda proti Slovenj Gradcu so zelo veliki, je dejal župan Dravograda Anton Preksavec. Posledice ujme vplivajo tudi na delo bolnišnice, kjer se pripravljajo na morebitne dodatne bolnike.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je danes stanje nekoliko bolj umirjeno kot med koncem tedna, se po besedah strokovne direktorice bolnišnice Natalije Krajnc zdaj v pričakovanju morebitnega drugega vala bolnikov trudijo pripraviti zmogljivosti za morebitne večje poškodbe, ki se lahko zgodijo. Prav tako se pripravljajo na morebitne sprejeme sicer kroničnih bolnikov, ki zdaj še ne morejo do bolnišnice.

»Tako da pripravljamo vsako prosto posteljo v bolnišnici za ta namen,« je danes dejala strokovna direktorica bolnišnice. Trenutno tudi za vse tiste bolnike, ki ne potrebujejo več bolnišnične oskrbe, hkrati pa tudi ne morejo do svojih domov, začasne namestitve urejajo v sodelovanju z domovi starejših.

Črna na Koroškem FOTO: Voranc Vogel/Delo

V zadnjih, z ujmo zaznamovanih dneh so v bolnišnici izvajali nujno oskrbo vseh hospitaliziranih in tistih, ki so k njim prišli v urgentni center. Hkrati so sprejeli vse druge nujne obravnave, tudi nekaterih evakuiranih s prizadetih območij. »Heliport je bil naša vitalna točka, tu smo imeli stalno pripravljenost,« je dejala, k sreči pa ni bilo množičnih potreb v zvezi s tem.

Trenutno v bolnišnici zaradi kadrovskih omejitev še ne morejo zagotavljati vseh rednih pregledov naročenih bolnikov v specialističnih ambulantah in naročenih v načrtovanih bolnišničnih obravnavah, začenjajo pa že delati nekatere ambulante, kjer jim je uspelo zbrati ekipe. »Postopno bomo obveščali in širili te možnosti, ko bomo dobili več delavcev nazaj na delo,« je dejala strokovna direktorica.

Obstaja 60-odstotna verjetnost, da se groza ponovi

Sodelavci iz Zgornje Mežiške doline so namreč zaradi katastrofalnih posledic naraslih vodotokov in plazov ujeti v domačih okoljih, kjer so se nekateri lahko vključili v lokalno zdravstveno oskrbo. Na drugi strani pa je zaradi podrtega mostu pri Otiškem Vrhu in poškodovanih cest onemogočen normalen dostop do bolnišnice tako pacientom kot zaposlenih iz Dravograda in Dravske doline.

Številni zaposleni so v času ujme podaljšali delo v bolnišnici, v ponedeljek so za nekatere pri prevozu proti Dravski dolini pomagali gasilci in civilna zaščita, po novem pa je za njihove nujne kadre, kot je dejala strokovna direktorica, že bila vzpostavljena možnost, da lahko z lastnimi vozili prehajajo čez intervencijski most iz smeri Dravograda. Na glavni cesti Dravograd–Slovenj Gradec je namreč narasla Mislinja uničila most pri Otiškem Vrhu, prevoz iz smeri Dravograda proti Slovenj Gradcu pa je zdaj samo za intervencijska in nujna vozila možen le v bližnji obrtni coni, kjer pa sicer cesta ni ustrezno urejena za večji promet, tam je namreč še gradbišče.

Ujma je močno vplivala tudi na delo drugih zdravstvenih služb. Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) je po besedah direktorice Marijane Kašnik od petka do ponedeljka deloval v skrajno zaostreni krizni situaciji. A je kljub težkim razmeram na terenu uspel zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo prebivalcev. »Ob tem se zahvaljujem vsem našim zaposlenim za požrtvovalno delo in seveda vsem kolegom iz zdravstvenih zavodov ter različnih služb za reševanje in zaščito za nesebično pomoč in sodelovanje,« je navedla Kašnik.

Med drugim jim je uspelo pridobiti pomoč vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske, ki je bila v soboto ključna predvsem za prevoz štirih dializnih bolnikov, ki prebivajo na težko dostopnih in poplavljenih območjih. V nedeljo zvečer pa so se s pomočjo te enote prebili tudi do Črne na Koroškem, kamor so dostavili nujno zdravstveno opremo, material, zdravila in cepiva. Zaradi potreb po nujnih intervencijah je ZRCK vzpostavil tudi dodatno mobilno enoto nujne medicinske pomoči v Mežici, ki bo do preklica delovala neprekinjeno 24 ur.

Poteka evidentiranje škode na objektih kulturne dediščine

Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v teh dneh aktivno evidentirajo škodo na enotah kulturne dediščine Slovenije po nedavni ujmi. V naslednjih dneh se bo ZVKDS lotil tudi izdelave sanacijskih elaboratov oziroma njihove realizacije, so danes sporočili iz zavoda.

Poudarili so še, da iz izkušenj iz let 2007 in 2010 vedo, da se škoda, ki je posledica poplav na objektih kulturne dediščine, pokaže z zamikom, lahko tudi enoletnim, ter da se najrealnejša slika poškodb pokaže šele po prvi zimski zmrzali.

Na avstrijskem Koroškem in Štajerskem odpravljajo posledice poplav

Na jugu Avstrije, ki so ga minuli konec tedna prizadeli obilno deževje in poplave, danes odpravljajo posledice povodnji. Na avstrijskem Koroškem skrbi še vedno povzročajo zemeljski plazovi, medtem ko so se na avstrijskem Štajerskem tla na plazovitih območjih umirila, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.