Dan solidarnosti, pomoč podjetjem za vsaj tri mesece, dopust za prostovoljce

Poleg solidarnostnega dneva bodo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih bo potrjeval državni zbor po nujnem postopku v sredo, prinesle tudi kritje intervencijskih stroškov in vnaprejšnje predplačilo prizadetim občinam do 40 odstotkov ocenjene škode, širitev obsega upravičenosti za škodo v kmetijstvu pa tudi podjetjem in samozaposlenim ter plačan sedemdnevni dopust za prostovoljce, ki bodo pomagali pri odpravi posledic poplav.

Kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo država krila 80-odstotno subvencioniranje nadomestila plače v primeru čakanja na delo ali višje sile, kar je deloma razočaralo gospodarske organizacije, ki so po sestanku z gospodarskimi ministrom Matjažem Hanom in ministrom za delo Luko Mescem pričakovale v družbah z veliko škodo 100-odstotno financiranje. Po zadnjih podatkih naj bi bila pomoč omejena na tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Kot so sporočili z ministrstva za delo, pa se bo zagotovila tudi pomoč v višini 1200 evrov na mesec do konca leta za samozaposlene, ki zaradi poplav ne morejo opravljati svojega dela ali je to bistveno okrnjeno.

V nasprotju s solidarnostnim dnevom, ko država ne bo krila morebitnih nastalih stroškov, pa so na vladi obljubili, da bo krila sedem dodatnih dni plačane odsotnosti z dela za vse, ki bodo pomagali pri odpravi posledic poplav. Kakšen natančno bo postopek za porabo teh dni, še ni povsem jasno, saj so ministrstva napovedane ukrepe zvečer še usklajujejo.

Sama novela, ki je začela nastajati po julijskih neurjih, bo prav zato po navedbah ministra za naravne vire Uroša Brežana veljala retroaktivno in bo njene rešitve mogoče uporabiti za vse naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele letos. »Zakon je namenjen sistemskemu reševanju,« je zagotovil Brežan in po zadnji seji vlade napovedal povečanje deleža predplačil prizadetim občinam s predlaganih 20 na 40 odstotkov ocenjene škode, s čimer naj bi občinske službe po svojih izvajalcih čim hitreje začele izvajati dejanske ukrepe.

NSi je medtem z amandmajem predlagala 100-odsotno predplačilo.

Sama novela omogoča tudi podlago, da se za odpravo posledic naravnih nesreč lahko sredstva namenijo tako v nepovratni kot povratni obliki in tudi v obliki posojilnih skladov ali jamstvenih shem ter da država v primerih, ko bo škoda tolikšna, da bi lahko ogrozila obstoj kmetijskih gospodarstev, pomaga tudi takrat, ko bi kmetje škodo lahko zavarovali.

Koliko natančno znaša vladna pomoč, so po zadnjih spremembah na seji vlade na ministrstvih še preračunavali, a so že odprli tudi vprašanje rebalansa proračuna za letos, in sicer v delu o proračunski rezervi, ki jo nameravajo za sanacijo škode po poplavah za zdaj povečati za okoli 220 milijonov evrov. K rebalansu naj bi se vrnili v četrtek. Dolgoročneje pa razmišljajo o ustanovitvi posebnega solidarnostnega sklada z dodatnimi sredstvi za financiranje sanacije.

Za urejanje škode po poplavah v prihodnje naj bi bilo po napovedih vlade sicer potrebno dodatno spreminjanje zakonodaje, z župani so govorili tudi o možnosti posebnega zakona, ki bi zajel vprašanje odprave posledic poplav.

Novinarska konferenca po seji vlade in srečanju predsednika vlade Goloba s predstavniki občinskih združenj: