Zavarovanje za izliv vode in poplavo ni isto

V krajih, kjer se je voda že večinoma umaknila in razgalila vse razdejanje, so se ljudje začeli spraševati, kje bodo dobili denar za obnovo. Po pregledu zavarovalnih polic – če jih imajo – so mnogi razočarani ugotovili, da zavarovanja za poplavo sploh nimajo ali pa je to, ki ga imajo, veliko prenizko.

Neki lastnik poplavljenega objekta je bil prepričan, da ga je imel zavarovanega proti poplavi, pri pregledu zavarovalne police pa je šokiran ugotovil, da ima krit le izliv vode, kar ni isto. Marsikdo pri sklepanju zavarovanja ni pozoren na razliko med poplavo in izlivom vode. Medtem ko je ta velikokrat vključen v osnovni zavarovalni paket, se je za poplavo, tako kot za potres, treba dodatno zavarovati.

Zavarovanje pri izlivu vode krije škodo, ki je posledica puščanja vode zaradi loma cevi iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, izliva vode iz odprtih pip in podobno, zavarovanje pri poplavi pa krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno po tem, ko je voda odtekla, ali zaradi nenadnega vdora talne vode v zavarovano stavbo.

Poplava le v višjih paketnih kritjih

Osnovni paket zavarovanja, ki ga sklene večina, zajema le škodo zaradi požara, viharja in toče, medtem ko je poplava vključena v višjih paketih kritij. Pri večini strank zavarovalnice Generali, ki izberejo srednji ali najvišji paket kritij, je poplava vključena, a le do določenega limita ali do višine zavarovalne vsote.

Za kako visoke vrednosti pa so v povprečju pri njih zavarovali ljudje svoje nepremičnine za primer poplave? Kolikšen delež jih je zavarovanih na dejansko vrednost? Pri Generaliju odgovarjajo, da imajo v portfelju več različnih produktov in znotraj teh se limiti za nevarnost poplave razlikujejo. »Nekatere stranke so osnovni limit tudi povišale. Povprečno vrednost je težko podati.«

V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost, medtem ko je med strankami Zavarovalnice Triglav, ki tovrstno zavarovanje imajo, manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode.

Po naših informacijah si lahko ljudje, ki imajo plačan nadstandardni paket, ki zajema tudi poplavo, obetajo največ 15 tisoč evrov. Tisti, ki imajo objekt zavarovan na dejansko vrednost, bodo sicer lahko prejeli bistveno več, a so taki primeri menda redki.

Te dni mnogi razočarani ugotavljajo, da nepremičnin za poplavo sploh niso imeli zavarovanih ali pa so te podzavarovane. FOTO: Voranc Vogel/Delo

S prijavo škode ni treba hiteti

Od petka so na Generaliju prejeli približno 500 prijav škode, večino prijav pa pričakujejo, ko se bo voda umaknila in bo možen popis poškodovanih prostorov v zgradbah in premičnin v njih. Strankam sporočajo, naj ne hitijo, ker bodo sprejemali prijave škode tudi v naslednjih tednih, priporočajo pa e-prijavo.

Tudi pri zavarovalnici Triglav zavarovance spodbujajo, da škodo na premoženju prijavijo na daljavo. To lahko storijo na brezplačni telefonski številki 080 555 555, spletni strani Triglav.si in v digitalni poslovalnici i.Triglav, kadarkoli pa lahko pokličejo tudi svojega zavarovalnega zastopnika. Popisi in cenitve škode zaradi izrednih vremenskih dogodkov trenutno potekajo na tistih območjih, kjer razmere omogočajo varno izvedbo tovrstnih postopkov, intenzivneje pa se bodo nadaljevali po umiritvi vremenskih razmer, so še sporočili.

Poudarjajo še, da si prizadevajo vse primere zavarovancev obravnavati čim hitreje, ko to dopuščajo okoliščine. Čeprav za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, zavarovalnica Triglav v primeru tovrstnih dogodkov upošteva tudi kasnejše prijave. Z oddajo prijave zavarovancem torej ni treba hiteti, ampak naj počakajo, da se razmere umirijo in voda umakne.

Dodali so, da bodo zaradi poletnih ujm v Sloveniji in v širši regiji letošnje množične škode Skupine Triglav bistveno odstopale od njihovega dolgoletnega povprečja. Tako bodo imele negativen učinek na realizacijo načrtovanega letnega rezultata skupine, ki pa bo omejen zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite. Podrobnejše ocene škode zaradi poletnih ujm bodo možne, ko ne bo več ekstremnih vremenskih razmer.

Ali drži, da je lahko odškodnina v primeru razglašene naravne nesreče bistveno manjša? Namen premoženjskega zavarovanja je povračilo škode, ki nastane na zavarovančevem premoženju. Vendar pa zavarovanec iz sklenjene zavarovalne pogodbe nikoli ne more prejeti več, kot je utrpel škode, pojasnjujejo na Triglavu. »Če zavarovanec del škode že dobi povrnjeno skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, se izplačilo zavarovalnine temu primerno zmanjša, saj zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.«