Evropske volitve zanimajo le najbolj zagrete volivce

Večina Slovencev je napovedala, da bo glasovala na evropskih volitvah, je mogoče razbrati iz izsledkov najnovejšega evrobarometra, pa vendar bi se lahko naša država tudi letos znašla med tistimi z najnižjo udeležbo. Vzroke za to je po mnenju analitikov treba iskati predvsem v spoznanju, da evropske volitve in EU kot teme volivcev ne zanimajo preveč.

Na ravni sedemindvajseterice bi na volitve v evropski parlament, če bi te bile prihodnji teden, odšlo 71 odstotkov upravičencev. Največ zanimanja za volitve kažejo Danci, Slovenija se z 62 odstotki uvršča na rep seznama. Naša država je nad povprečjem Unije tudi po številu tistih, ki pravijo, da ne bodo odšli na volišča. Takšnih je pri nas dobra četrtina, medtem ko je v sedemindvajseterici ta delež 14-odstotni.

 Če bi odgovore iz raziskave prevedli v udeležbo, bi 9. junija glasovalo bistveno več upravičencev kot na dosedanjih evropskih volitvah, vendar takšen scenarij po preteklih izkušnjah ni verjeten. Pred petimi leti je v podobni anketi namero o odhodu na evropske volitve izrazilo 52 odstotkov Slovencev, na koncu pa je državljansko pravico izkoristilo 28,89 odstotka, s čimer se je Slovenija znova uvrstila na začelje držav članic.

Vzroki za neudeležbo

Ljudje navajajo različne vzroke, da v preteklosti niso izkoristili volilne pravice, iz raziskave pa je mogoče razbrati tudi razloge, ki bi jih lahko odvrnili od udeležbe na tokratnih evropskih volitvah. Večina vprašanih Slovencev (56 odstotkov) namreč ne verjame, da je njihov glas v EU pomemben, kar nas uvršča nad povprečje sedemindvajseterice. Veliko bolj so prepričani, da lahko vplivajo na dogajanje doma, kar vsaj delno pojasni večjo udeležbo na parlamentarnih oziroma lokalnih volitvah. Večina vprašanih prav tako ni zadovoljna z delovanjem demokracije na ravni EU, pa tudi ne na ravni države.

Dobra polovica vprašanih (54 odstotkov) pri nas je izpostavila, da jih junijske volitve ne zanimajo, kar je 14 odstotnih točk več kot na ravni sedemindvajseterice. Razliko je zaznati tudi pri vprašanju o relevantnosti udeležbe na evropskih volitvah. V Sloveniji se to zdi pomembno 30 odstotkom respondentov, v sedemindvajseterici pa tako meni 53 odstotkov Evropejcev.

 Nezanimanje prebivalstva za evropske volitve najbolj koristi strankam z najbolj zagreto volilno bazo. »Te volitve so za slovenske volivce večinoma samo še ene volitve, na katere bodo prišli podpret svojo stranko, torej volitve, ki se jih udeležujejo zvesti podporniki strank, in teh je v Sloveniji malo,« je rezultate najnovejšega evrobarometra za Delo komentiral Andraž Zorko, strokovnjak za analizo javnega mnenja iz agencije Valicon.

Informacije za kandidate

In vendar to ne pomeni, da v izsledkih študije manjka koristnih informacij za poslanske kandidate. »Skoraj vsi rezultati kažejo na večjo naklonjenost EU med starejšimi in najmlajšimi volivci,« je bil jasen Zorko. »Ključno sporočilo za kandidate je torej, da se morajo posvetiti najmlajši generaciji volivcev, predstavnikom tako imenovane generacije Z. Pripravljenost na udeležbo na teh volitvah je med njimi večja, kot velja za predhodno generacijo Y (milenijci), ki so predstavljali najmlajše volivce v prvih izvedbah teh volitev, ni pa samoumevna, kot bi morda lahko rekli za najstarejše volivce.«

Za uspešno nagovarjanje tega dela volivcev bodo kandidati morali posvetiti veliko pozornosti pravilni izbiri tem, predvsem pa vzpostavitvi zaupanja, kar se lahko pokaže za težko nalogo pri mlajši generaciji, ki po Zorkovih besedah hitro prepozna pretvarjanje.