EU bi si pri volivcih prislužila oceno nezadostno

Do volitev v evropski parlament sta manj kot dva meseca, na tekmo za poslanska mesta pa bi lahko poleg domačega političnega dogajanja, strankarskih preferenc in naklonjenosti izbranemu političnemu kandidatu vplivalo tudi razmišljanje volivcev o tem, kako se je Evropska unija spoprijemala s preteklimi izzivi in kako pripravljena je na prihodnje. Kot je razvidno iz ankete, ki jo je za Delo ta teden opravil inštitut Mediana, slovensko javnost najbolj vznemirjata rast življenjskih stroškov in migrantska kriza.

Iztekajoči se mandat evropskega parlamenta je tako kot prejšnjega zaznamoval dolg seznam kriz, s katerimi se je sedemindvajseterica v zadnjih petih letih bolj ali manj uspešno spopadla. V evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen izpostavljajo pandemijo covida-19, odzivanje na posledice podnebnih sprememb in na vojno v Ukrajini predvsem kot primere učinkovitega odzivanja EU, slovenski volivci pa so do dela evropskih institucij veliko bolj kritični.

 Pri ocenjevanju spoprijemanja s krizami sodelujoči v anketi vlogo EU vrednotijo prej negativno kot pozitivno. Večina vprašanih je prepričana, da se je EU pri spoprijemanju z izpostavljenimi izzivi (pandemija covida-19, rast življenjskih stroškov, migracije, podnebne spremembe, vojna v Ukrajini in vojna v Gazi) odrezala slabo.

Še največ respondentov, 29 odstotkov, meni, da se je sedemindvajseterica izkazala med pandemijo covida-19, pri vojni v Ukrajini (17 odstotkov) in podnebni krizi (17). Precej slabšo vlogo je v očeh javnosti Unija odigrala pri migrantski krizi, rasti življenjskih stroškov in vojni v Gazi. Na teh področjih jo je pozitivno ocenila manj kot desetina Slovencev.

Če primerjamo rezultate s podobno raziskavo, ki jo je pred časom objavil Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), je razvidno, da Slovenci bolj kritično ocenjujejo odziv EU na pandemijo, rusko agresijo v Ukrajini in vojno v Gazi kot povprečje vprašanih v dvanajstih državah članicah, zajetih v raziskavo.

Izzivi za nove evropske poslance

 Sovpadajoče krize bodo zaznamovale tudi prihodnji mandat edine neposredno izvoljene evropske institucije. Med izzivi, s katerimi bi se po mnenju volivcev moral ukvarjati kandidat za evropskega poslanca, da bi si prislužil glas na junijskih evropskih volitvah, je največ vprašanih navedlo rast živ­ljenjskih stroškov.

Izmed navedenih možnosti ga je izbrala dobra tretjina respondentov, kar je deset odstotnih točk več kot migrantsko krizo (24,2 odstotka). Dvig cen so pogosteje od drugih izpostavili anketiranci, stari od 35 do 54 let. Podnebne spremembe je kot prominenten izziv navedlo 15,3 odstotka sodelujočih, najpogosteje mladi, vojno v Gazi in rusko agresijo na Ukrajino pa je izbralo 6,3 oziroma 5,7 odstotka Slovencev. Pandemija covida-19 je, kot je razvidno iz izsledkov razi­skave, v drugem planu.

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.