Slovenijo bo v prihodnjem sklicu evropskega parlamenta zastopal poslanec več, s čimer bo odpravljeno dosedanje nesorazmerje pri dodelitvi mandatov, ki v skladu s pogodbami pripadajo vsaki članici Evropske unije. Namesto osmih bo državo po novem zastopalo devet evropskih poslancev.

Po junijskih volitvah se bo število sedežev evropskem parlamentu s 705 povečalo na 720. Razdelitev dodatnih mandatov v zakonodajnem obdobju med letoma 2024 in 2029 je povezana z demografskimi spremembami v Evropski uniji. Petnajst novih sedežev bo razdeljenih med 12 držav. Francija, Španija in Nizozemska bodo dobile po dva dodatna sedeža, Slovenija, Avstrija, Danska, Belgija, Poljska, Finska, Slovaška, Irska in Latvija pa po enega.

Sestava edine neposredno voljene evropske institucije se preuči pred vsakimi volitvami, pri čemer ima lahko, kakor velevajo pogodbe, zakonodajno telo največ 751 poslancev (vključno s predsednikom), posamezna država pa ne more imeti več kot 96 in manj kot šest mandatov, kolikor jih imajo Ciper, Luksemburg in Malta. Njihovo število je odvisno od velikosti prebivalstva posamezne države. Z drugimi besedami: članicam z več prebivalci v parlamentu pripada več glasov, vendar je njihovo število po načelu upadajoče sorazmernosti ponderirano v korist članic z manj prebivalci.

 Nemčiji, ki bo še naprej imela 96 poslancev, tako pripada en mandat na 878.738 prebivalcev, medtem ko ima Malta, najmanjša članica sedemindvajseterice, en poslanski sedež na 90.342 državljanov. Sloveniji, ki bo po novem imela v Bruslju oziroma Strasbourgu devet predstavnikov, pripada en sedež na 235.199 državljanov.

Najvišja zastopanost doslej

Zastopanost Slovenije se bo v prihodnjem mandatu evropskega parlamenta povzpela na najvišjo raven po njenem vstopu v EU pred dvajsetimi leti. »Vstopili smo s sedmimi sedeži, v zadnjih dveh mandatih po spremembah, ki so sledile začetku veljavnosti lizbonske pogodbe, smo izvolili osem poslank in poslancev, zdaj jih bomo devet. Medtem se je spreminjalo tudi skupno število parlamentarcev in relativno bomo zdaj imeli najvišjo zastopanost,« je pomen dodatnega poslanskega mandata za Delo pojasnila Sabina Lange, višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu.

Na ravni EU bo glas slovenskih poslancev resda še vedno majhen, saj bodo skupaj predstavljali le dober odstotek celotnega parlamenta. Hkrati pa je mandat več pomemben, je pojasnila sogovornica, saj pomeni možnost izvolitve predstavnic in predstavnikov širšega političnega spektra.

»Devet poslank in poslancev v teoriji omogoča njihovo večjo navzočnost med volivci, opaznejšo udeležbo na odboru za evropske zadeve v državnem zboru, večjo razpršenost v odborih evropskega parlamenta, večjo možnost za prevzem vodstvenih funkcij v odborih, političnih skupinah in pri posameznih dosjejih,« je razmišljala Sabina Lange, rekoč, da to preprosto pomeni »več oči in ušes za predstavljanje interesov slovenskih volivcev v Bruslju«.

Po drugi strani lahko večje število predstavnikov, kot je dodala, privede do večje tekmovalnosti in konkurence med poslankami ter poslanci, bodisi za volilne glasove bodisi za medijski prostor.

Gibanje števila mandatov ni enosmeren proces

Število poslancev v evropskem parlamentu je danes bistveno večje kot na začetku njegovega delovanja, ko je v poslanskih klopeh sedelo le 142 predstavnikov ljudstva, in vendar to ne pomeni, da je gibanje števila mandatov enosmeren proces.

Pred izstopom Združenega kraljestva iz Unije je imel evropski parlament 751 poslancev. Leta 2020 so 27 od 73 britanskih mandatov razporedili med nekaj držav članic – Slovenije sprememba ni zadevala – 46 pa jih je šlo v »rezervo«. V novem sklicu bodo poslanke in poslanci ohranili 28 rezervnih sedežev. Ti naj bi lahko bili v prihodnje namenjeni predstavnikom, izvoljenim na ravni EU, na nadnacionalnih listah, kar bi bilo v skladu s predlogom parlamenta o volilni zakonodaji EU, ki čaka na napredek v svetu EU, in predlogom morebitne širitve.

Večanje števila mandatov v EP na račun nekdanjih britanskih poslancev po mnenju Sabine Lange ni spodbudno, a hkrati ga je treba razumeti v kontekstu morebitnih širitev in neobstoja transnacionalnih list. Evropski parlament in države članice bodo lahko primer prilagajanja po brexitu v prihodnosti navsezadnje uporabile kot argument za potencialno zmanjšanje števila poslancev posameznih držav. »Ko je Združeno kraljestvo izstopilo, so dobili več mandatov, ob širitvi pa je pač logično, da jih dobijo manj.«

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.

Križanka