Samograditeljska hiša ob robu gozda in mesta

Na vprašanje, ali bi si samograditelj hiše po tej izkušnji, ko pogleda nazaj, še upal v takšen projekt, je Tadej Bogdan odgovoril: »Takoj gotovo ne. Odločala sva se med hišo na ključ, klasično gradnjo in tistim, kar si želiva, in z veliko lastnega angažmaja. A ko premisliš, četudi je bilo stresno in naporno, smo tudi danes, ko v njej bivamo približno­ dve leti in pol, enako navdušeni.«­ Dodal je, da je projekt, ki je izpostavljen tudi na iztekajoči se razstavi Arhitektura inventura 2022–2024 v Cankarjevem domu, še vedno v nastajanju ­oziroma gradnji.

Hiša, ki je bila nominirana za lansko nagrado piranesi, leži nad Ljutomerom, na lokaciji ob robu gozda in mesta. Tu je že stala okoli stoletje stara hiša, a je zaradi dotrajanosti ni bilo mogoče ohraniti, zato so se odločili za novogradnjo. Ker je na severni strani hriba z malo dnevne svetlobe, so arhitekti iz biroja Strip Lab kot glavni gradnik hiše prepoznali svetlobo. 

Zaradi tega so se odločili, da bo hiša sestavljena iz treh volumnov. Ob bivalni volumen, v katerem je dnevna soba, sta prislonjena dva nižja. V enem je spalnica za starše s sanitarijami, v drugem tri otroške sobe. »Osrednji dnevni prostor je rahlo dvignjen. To pa zato, da smo zgoraj ustvarili pas oken, kar sicer ni v običajno pri enostanovanjski hiši, ampak tu je bilo treba, saj smo s povišanjem strehe v notranjosti pridobili več dnevne svetlobe,« sta osnovni koncept pojasnila avtorja zasnove, arhitekta Saša Štuhec in Vid de Gleria. Poleg tega so z dvignjenima enokapnima strehama (s pomočjo visokih oken) zagotovili tudi naravno prezračevanje.

Hiša leži nad Ljutomerom, na lokaciji ob robu gozda in mesta. Ker je na severni strani hriba z malo dnevne svetlobe, je njen glavni gradnik svetloba. FOTO: Strip lab

Naročnika, tedaj še mlad par, zdaj starša treh otrok, sta si želela hišo z veliko topline, domačnosti in dobro zasnovanega ambienta, a ker so se gradnje lotili ravno sredi pandemije, pomanjkanja in hitrega draženja gradbenih materialov, se je križno mozničena lesena konstrukcija pokazala za predrago, zato so začeli so razmišljati o klasični gradnji. 

Toda ko so arhitekti na novo izrisali načrt iz opečnatih zidakov, so ugotovili, da bi morali zaradi njihove debeline in slabšega izkoristka pozidati 22 kvadratov bruto večjo površino, zaradi debeline zidov pa bi za povrhu izgubili eno sobo. Lastnik je dodal, da bi morali poleg tega še spremeniti gradbeno dokumentacijo, kar bi stalo še od 20.000 do 30.000 evrov, pa še gradnja bi se gotovo zavlekla za najmanj leto dni. 

Obveljalo je, da bodo raje več odšteli za konstrukcijo in prihranili kje drugje, z dolgoročnega vidika so tako pridobili več. Lesena konstrukcija je omogočila, da so notranjost hiše lahko pustili iz naravnega lesa brez dodatnih oblog, zunanjost so predvideli v kontrastni črni barvi – lesenih panelih, zaščitenih s starodavno japonsko tehniko ­žganja lesa.

Na videz veliko večja

»Vsakdo, ki stopi v hišo, misli, da je dvakrat večja, da je velika 300 ali 400 kvadratnih metrov, v resnici je le 160. Smo pa vse štiri sobe sprojektirali res minimalne, otroške, tako da so zdaj ena ogromna soba, ki se bo pozneje lahko predelila v tri manjše. Ena od finančno racionalnih odločitev je bila tudi le ena kopalnica v hiši, ki smo jo zasnovali z ločenim straniščem. Tako smo kljub relativno majhni površini oziroma z manjšimi racionalizacijami pridobili razkošno domovanje za petčlansko družino. Premalokrat se zavedamo, da smo danes zelo razvajeni in hočemo preveč vsega,« sta na glas razmišljala arhitekta.

Večji vtis osrednjega dnevnega prostora so dosegli z malo dramaturgije; vhodni del je nalašč nekoliko nižji, ob prihodu v dnevno sobo pa se naenkrat odpre petmetrski strop. Ta prostor obsega 90 kvadratov, toda po besedah arhitektov naredijo velik učinek prav zgornja okna oziroma steklen obroč, s pomočjo katerega stanovalci lahko doživijo vse odtenke dneva in vremena ter bivajo po naravnem ritmu. 

Zaradi steklenega obroča stanovalci lahko doživijo vse odtenke dneva ter bivajo po naravnem ritmu. FOTO: Strip lab

»Poglobljen dnevni prostor je res zvišal stroške, a to vidno pripomore k edinstvenemu ambientu, kar sta si lastnika želela. Ko smo ugotovili, da je ponudba izvajalcev za visoka steklena okna veliko predraga, sta se za ta del angažirala sama. Izvedel jih je Tadejev tast mizar, termopan so kupili v veleprodaji, kar smo upoštevali že pri projektiranju,« sta dodala arhitekta Saša Štuhec in Vid de Gleria.

Kaj je bilo za lastnika samograditelja najtežje? »Dogovarjanje z izvajalci in pripravljalna dela na njihovo delo. Sicer pa sva s tastom in ženo poleg stavbnega pohištva prebrusila in pobarvala vse finalne obloge, izvedla izolacijo fasade, hidroizolacijo in drenažo ter uredila okolico, le pri fasadi mi je pomagal prijatelj podjetnik s področja gradbeništva,« je povzel. 

A tudi sam je imel mizarsko predznanje, ki ga je kot študent pridobil med počit­nicami v tastovi delavnici. Kot je poudaril, je za fasado iz še kakovostnejšega macesnovega lesa, kot so ga navedli izvajalci v ponudbi za okoli 60.000 evrov, v lastni izvedbi odštel 15.000 evrov, v skupnem pa so z lastnim angažmajem prihranili okoli 80.000 evrov – brez upoštevanja stavbnega pohištva. 

Kaj svetuje tistim, ki se spogledujejo s samogradnjo? »Dober premislek, kaj si želiš, tudi mi smo za idejno zasnovo porabili skoraj dve leti. Ko se odločiš, da se boš podal v samogradnjo, je treba slediti malim ciljem in vztrajati, dokončanje naj bo le oddaljen cilj. Potrebuješ tudi dobrega gradbenega nadzornika in strokovno podporo pri delih, s katerimi nimaš izkušenj,« je pou­daril. Pri njegovi hiši manjka še marsikaj, med drugim del lesene fasade, podporni zidovi, terasa s stopnicami, garaža in lopa, je ­naštel.

Hiša se zdi najmanj dvakrat večja, kot je v resnici. FOTO: Strip lab

Samograditeljstvo ni za vsakogar

Tudi arhitekta menita, da ljudje premalokrat pomislijo, da bi se lahko marsičesa lotili sami, a hkrati opominjata, da na samograditeljstvo ne smemo gledati preveč romantično. »Pri konstrukciji in zahtevnih delih je pomembno, da jih prepustiš profesionalcem, zelo pomembno je tudi, da investiraš v kakovostno arhitekturo, saj že s tem na koncu v celotni investiciji prihraniš 30 odstotkov vrednosti. Kup opeke je lahko slabo sestavljen prostor, lahko pa tako, da te navdušuje vse življenje,« sta poudarila. 

Svetli notranjosti je kontrastna fasada v črnem. FOTO: Strip lab

S samograditeljstvom se spustiš v veliko avanturo, zato je treba dobro premisliti, to res ni za vsakogar. Kot opažata, ljudje pogosto naredijo finančno in časovno preveč optimističen načrt. »Pomembno se je držati načrta in ne kloniti pod časovnim pritiskom, ravno to prinaša možnost za napake, katerih odpravljanje ni poceni,« sta sklenila Saša Štuhec in Vid de Gleria.

Hiša nad mestom

Lokacija: Ljutomer

Leto načrtovanja: 2019–2021

Leto izvedbe: 2022–

Velikost: 160 m²

Avtor projekta: Strip Lab (Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Manca Starman, Saša Štuhec)

Vrednost investicije:
okoli 400.000 evrov (z nakupom zemljišča, podiranjem stare hiše in dokumentacijo)