»Vsa stanovanja prodamo sproti, kot jih zgradimo, kar je dokaz, da je projekt dobro zastavljen in odgovarja tako na potrebe kupcev kot okolja. Upam si reči, da narekujemo nove smernice stanovanjske gradnje, saj kar 60 odstotkov naših kupcev prihaja iz osrednjeslovenske in gorenjske regije, veliko si jih je tu v bližini Pekrske gorce in Pohorja uredilo svoj dom,« pripovedujeta investitorja Darja Černe in Tomaž Polak. Kakovost bivanja so dvignili na višjo raven z rešitvami arhitektov iz ljubljanskega biroja Arhimetrics.



Stanovanjska soseska Sunset Elite Studenci v Mariboru, ki so jo začeli graditi predlani, bo do leta 2022, ko bo zgrajenih vseh šest blokov, imela 136 stanovanj in 197 kletnih parkirišč, od lanskega poletja sta naseljena dva bloka. Spomladi se bodo v soseski, ki jo odlikuje predvsem veliko zelenja, odprli tudi delikatesna trgovina, kavarna ter welnes saloni (frizer, pedikura, masažni salon), tako da bodo stanovalci marsikam lahko skočili kar v copatih.

Toda to ni edina odlika, ki jo izpostavljajo sogovorniki. Investitorja na vprašanje, zakaj sta se odločila za rešitev Arhimetrics arhitektov, poleg njihovih dozdajšnjih referenc naštevata še brezčasno sodobno oblikovano arhitekturo, funkcionalen tloris brez hodnikov in do zadnje potankosti premišljeno notranjo opremo, ki jo je mogoče dokupiti, študijo osvetlitve, implementacijo novih arhitekturnih detajlov, kot so steklene površine brez vidnih stikov, izoblikovano notranjost skupnih prostorov, poseben tip fasad, trajnostno naravnano gradnjo iz opeke, lesa in stekla z vsemi značilnostmi pametnega doma.



Stanovanja so z lastnimi toplotnimi črpalkami energetsko samostojna in nizkoenergijska, so talno ogrevana in pasivno hlajena, mesečni stroški ogrevanja v kurilni sezoni pa tudi v največjih stanovanjih, ki se razširjajo kar čez 150 kvadratnih metrov, po njunih zagotovilih ne presegajo – neverjetnih deset evrov. »To pomeni, da lastnik pri stroških ogrevanja in hlajenja prihrani okoli dva tisoč evrov na leto, zato se tudi investicija hitreje povrne,« je še poudaril Polak.
 

Stanovanje, ki se prilagaja življenju

Kot sta poudarila arhitekta Dare Vasiljević in Tanja Špan Vasiljević, ki vodita biro Arhimetrics, so se tako soseske kot tlorisov stanovanj poskušali lotiti drugače. Stanovanja se ne nizajo v nadstropja, tako da bi bilo okno nad oknom ali loža nad ložo, temveč vsakokrat drugače, kar se kaže tudi v razgibani fasadi.



Drugačen obraz tako kaže tudi vsak blok. Izvedeni so v različnih fasadnih oblogah, vendar v barvno skladnih tonih. Stanovanja se z velikimi steklenimi površinami odpirajo proti Pekrski gorci in Pohorju ter na notranji strani ozelenjen atrij, zasnovana pa so z minimalnimi hodniki – ti običajno vzamejo kar nekaj kvadratnih metrov –, ki so jih tako lahko drugače razporedili, vsako bivanjsko enoto pa je brez večjih posegov mogoče prilagajati tudi različnim življenjskim situacijam. Tako je dnevna soba, denimo, v enem življenjskem obdobju večja, drugič nekoliko manjša, ko jo pregradimo, da pridobimo otroško sobo.

»V mislih smo imeli predvsem to, da bi bilo stanovanje čim bolj funkcionalno v različnih življenjskih obdobjih in zato čim bolj trajna naložba za kupca. Denimo, da je v njem najprej mogoče živeti v dvoje, potem z družino, ko se otroci odselijo, pa znova postane dom za dva, ki ni predimenzioniran in potraten kot marsikatera hiša, če ne večina hiš po Sloveniji,« sta spomnila sogovornika.



Vsako stanovanje ima tudi ložo, ki so jo arhitekti kot neločljiv del stanovanja oziroma bivanjski minimum zagovarjali še pred izkušnjo s koronsko karanteno. »Toda te lože so del stanovanja, saj so od dnevnih prostorov ograjene samo s stekleno panoramo, ter v stanovanje 'vstavljene' po širini, ne po dolžini. Naj pa omenim še druge detajle, ki se nam zdijo pomembni. Okna se 'odpirajo' do tal, mogoče je stopiti čisto do roba, kar pomeni, da so bivalni prostori čim bolj povezani z zeleno zunanjostjo, ognili smo se okenskim okvirjem, ki bi prekinjali pogled ven, tako da je stik dnevne sobe in lože izveden z detajlom stekla na steklo. Pomembno se nam je zdelo tudi, da se pogledi skozi stanovanje diagonalno odpirajo, tako da je mogoče videti z enega konca na drugega – ven,« sta povedala sogovornika.
 

Poleti igrišče, pozimi drsališče

Veliko pozornosti so namenili skupnim prostorom v bloku, kar kot zelo pomembno izpostavljata tudi investitorja. Veliko so se ukvarjali predvsem z osvetlitvijo skupnih hodnikov, pri katerih so vsa svetila potopljena v stene, stopnišča so v teracu s črnimi poudarki in z rdečimi ograjami. Še bolj intenzivno pa so se ukvarjali s točkami srečevanja zunaj bloka in z mislijo, da bi soseska postala tudi čim bolj povezana skupnost, da bi sosed sosedu lahko postal tudi prijatelj.

»Zato smo oblikovali notranje atrije, ki ponujajo mikroambiente in bodo ustvarjali življenje, prepričani smo, da bodo dodobra zaživeli, ko se bo odprla kavarna in uredilo otroško igrišče s peskovnikom, ki bi morebiti pozimi lahko postalo drsališče, a v mislih smo imeli tudi, da bi tu lahko svoje potrebe oziroma hobije na visokih gredicah, denimo, uresničevali tudi mladi ali stari, ki si želijo vrtičkati, posaditi svoj paradižnik. Verjamemo, da si bodo ljudje po koncu epidemije želeli socialnih stikov, da bodo veseli, če bodo med sosedi našli koga za druženje, klepet ali kavico, da bodo morda raje kot domov na sestanek koga povabili v kavarno pod njim. Kako paradoksalno, a kava zunaj doma je v teh epidemioloških časih postala svojevrsten prestiž,« je opomnil Vasiljević.

Dodal je, da so z mislijo na to, da bi življenje teklo čim bolj mirno, uredili stranske uvoze v garažo, ki se razširja pod vsemi bloki. Tam je predvidenih skupno 197 parkirnih mest, ta pa so z dvigalom tudi čim bolj povezana s posameznim stanovanjem. Sicer pa je na en vhod bloka le od devet do največ osemnajst stanovanj, kar s higienskega in zdravstvenega vidika ustreza tudi epidemiološkim razmeram.
 

Zahtevnejši kupci, starejši od trideset let

Kaj pa izpostavljajo stanovalci? Panoramski pogledi na Pohorje, funkcionalna zasnova stanovanj in možnost nakupa predvidene opreme, mirna lokacija, bližina rekreacijskih površin, sta njihove odgovore povzela investitorja Darja Černe in Tomaž Polak. Med njimi prevladujejo zahtevnejši kupci, starejši od trideset let, ki vedo, kaj si želijo in si v tej soseski niso kupili svojega prvega stanovanja.



»Zelo cenijo možnost, da si stanovanje opremijo povsem po načrtih arhitektov, saj mnogi za to bodisi nimajo idej ali znanja pa tudi časa ne. Na renderjih so namreč prikazani resnični kosi pohištva. Za možnost takšne opreme pa se jih je odločila približno tretjina,« sta povedala.

Po njunih besedah bi se investitorji morali zavedati svoje družbeno odgovorne vloge, ki se ne konča s predajo zgrajene stavbe v uporabo. S svojimi odločitvami dolgoročno zvišujejo ali pa znižujejo kulturo bivanja, odgovorni so tudi za razvoj gradnje. V prostor je treba posegati premišljeno in odgovorno, saj imajo stavbe dolgoročni vpliv na podobo prostora pa tudi na življenje kupcev.



»V nepremičnine je treba vgraditi tako človekove potrebe kot razvoj gradnje in bivanja, predvsem pa zagotoviti zadovoljstvo ljudi. Bolje nič, kot zgraditi nekaj, tudi estetsko zgrešenega, s čimer bo potem treba živeti. Standard bivanja, ki smo ga razvili v tem projektu, ki je v neposredni bližini mojega doma in ga tudi zato jemljem zelo osebno, je naša osnova, pod katero ne gremo in jo nameravamo uresničiti tudi v naših naslednjih projektih – soseski Rožnodolski gaj v Mariboru pa tudi v Ljubljani, kjer lokacijo še iščemo,« je sklenil Tomaž Polak.