Z nocojšnjim zaključnim koncertom Koroška pesem prek meja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo sklenil enomesečni program ducata kulturnih prireditev koroških kulturnih ustvarjalcev, ki pod imenom Koroški kulturni dnevi v Ljubljani s krajšimi prekinitvami v matično prestolnico prihajajo že več desetletij. S pestrim programom priljubljenih slovenskih in tudi drugih sodobnih pesmi bosta nastopili skupini iz Bilčovsa, 18-članski moški pevski zbor Bilka in ženski kvartet Ave.

»Kulturni dnevi v Ljubljani nam pomenijo zelo veliko. Veseli smo, da je zanimanje za naše ustvarjanje, to je pomembna podpora in motivacija za nas, tako dobimo zavest, da nas tudi Slovenci podpirajo, čutimo se del slovenskega naroda in da nismo odrinjeni na rob, da nismo osamljeni. 

Najmlajše občinstvo si je v Mini teatru ogledalo gledališko predstavo Mali princ Antoina de Saint-Exupéryja v režiji Ane Ruter, v kateri nastopa trinajst članov mladinske gledališke skupine slovenskega prosvetnega društva Bilka iz Bilčovsa. FOTO: arhiv organizatorjev

Prav tako je zelo pomembna podpora obeh predsednikov, tudi onadva se zavedata pomena, da se ta kulturni festival ohranja. Pomembna pa je zlasti denarna podpora našim dejavnostim, brez katere ne bi mogle živeti, in to ni samoumevno,« je za Delo dejal predsednik Krščanske kulturne zveze, osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev iz Celovca, bilčovški župnik in dekan Janko Krištof, ki bo tudi nocojšnji slavnostni govornik. Še zlasti pa poudarja pomen živega stika s Slovenci in Slovenijo na osebni ravni, spletanje prijateljstev, poznanstev in sodelovanj.

Program Koroških kulturnih dnevov sicer poleg Krščanske kulturne zveze sooblikujejo še Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev v Ljubljani, poteka pa pod častnim pokroviteljstvom slovenske predsednice Nataše Pirc Musar.

Ducat prireditev

Na letošnjih dnevih, ki so potekali od 22. marca, se je zvrstilo ducat prireditev, ki so bile z izjemo kabaretne predstave Realisti avtorja Jureta Karasa v izvedbi Teatra Rampa SPZ iz Celovca 2. aprila v Mini teatru in nocojšnjega koncerta brezplačne. Gostovale so na različnih koncih Ljubljane, kot navaja tajnik Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling, pa za najpomembnejšo in najbolj obiskano letošnjo poleg današnjega koncerta šteje zdaj že končana razstava slikarja in arhitekta Karla Vouka Skozi čas v Galeriji Družina, ki jo je odprl veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler.

Za najpomembnejšo in najbolj obiskano letošnjo prireditev poleg današnjega koncerta šteje zdaj že končana razstava slikarja in arhitekta Karla Vouka Skozi čas v Galeriji Družina. Na fotografiji z odprtja Karl Vouk in kuratorka Nataša Vanja Stergar. FOTO: arhiv organizatorjev

Ljubljansko občinstvo si je lahko ogledalo še marsikaj, od lutkovne predstave ustvarjalcev iz Zilje, mladinske in prve poklicne gledališke skupine do literature, inštrumentalne glasbe, slikarske razstave, pevskega kvarteta, strokovne okrogle mize in predstavitve zgodovinskega romana Več kot stoletje in pol, nove knjige Večernic celovške Mohorjeve družbe. Tine Golež v njem piše o življenju prednikov na stičišču Kranjske in Koroške – v Beli ter (Železni) Kapli od časov Marije Terezije do koroškega plebiscita.

Z vmesnimi prekinitvami

Še prireditelji ne vedo natančno, katero zaporedno številko imajo letošnji Koroški kulturni dnevi. Brskanje po starem časopisju navrže novico iz marca leta 1985, v kateri piše, da sta se leta 1981 v Cankarjevem domu predstavili obe koroški slovenski kulturni organizaciji in da se je tedaj začela druga predstavitev kulturnih dnevov Slovencev iz Avstrije. 

Na njej so ocenili napredek in nove dosežke koroških Slovencev, med drugim je bil literarni večer, pospremljen z glasbo, odprli so razstavo slikarja Gustava Januša in panjskih končnic oziroma čelnic iz koroške narodopisne zbirke.

V Galeriji Družina so predstavili dokumentarno-zgodovinski roman Tineta Goleža Več kot stoletje in pol, delo o življenju avtorjevih prednikov na stičišču Kranjske in Koroške – v Beli ter (Železni) Kapli od časov Marije Terezije do koroškega plebiscita. Na fotografiji Tine Golež (desno) in glavni urednik Mohorjeve založbe, zgodovinar Hanzi Filipič. FOTO: arhiv organizatorjev

Kot pojasnjuje Kuchling, se sami oštevilčenju izogibajo, saj Koroški kulturni dnevi v Ljubljani potekajo že desetletja v različnih oblikah, vmes jih tudi ni bilo, še najbolj korektno jih je šteti zadnji dve desetletji, ko so postali redna vsakoletna kulturna izmenjava. 

Tudi sodobno kulturno ustvarjanje koroških Slovencev je bogato in sega na vsa področja, od glasbe oziroma koncertov do lutkovnih in gledaliških predstav, prav tako izhajajo različne publikacije.

Predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, bilčovški župnik in dekan Janko Krištof še posebej poudarja pomen živega stika s Slovenci in Slovenijo na osebni ravni, spletanje prijateljstev, poznanstev in sodelovanj. FOTO: arhiv organizatorjev

»Kot avtohtona narodna skupnost bi radi širili zavest o naših dejavnostih, pa tudi naših izzivih, s tem se povezujemo ne samo s Slovenci v Sloveniji, ampak s slovenskimi skupnostmi v Italiji in na Madžarskem, prav tako na Hrvaškem. S tem se krepi in poglablja zavedanje, da so Slovenci tudi v drugih, sosednjih državah,« poudarja sogovornik. Dodaja, da izmenjava prav tako poteka v obratni smeri, saj sami gostijo pevske zbore iz Slovenije.

Skrb za ohranjanje jezika

Toda kot opaža, je udejstvovanje koroških slovenskih skupin in avtorjev še vedno znano le v nekaterih krogih, v širši slovenski javnosti pa veliko manj ali sploh ne. »Mislim, da mladi ljudje slišijo za nas bolj ali manj le v družinah, ki to nosijo v zavesti, ter v šolah, ki imajo vzpostavljene vezi in sodelovanje s partnerskimi šolami na Koroškem, medtem ko v preostalih šolah to premalokrat slišijo, šole bi v tej smeri lahko naredile mnogo več,« je prepričan.

Zaveda se, da se družba spreminja, a vselej iščejo možnosti, da pokažejo, da so tu in da prispevajo svoj delež k slovenskemu kulturnemu prostoru. Večina tega, kar ustvarjajo danes, je povezana predvsem z ohranjanjem jezika, izzivi ostajajo podobni že stoletje. 

Po njegovih besedah so bile vezi med Koroško in Slovenijo bolj žive pred drugo svetovno vojno, saj se je po koroškem plebiscitu leta 1920 veliko ljudi izselilo oziroma ostalo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejši Kraljevini Jugoslaviji.