Sestanek v Londonu o Ukrajini doživel hladno prho: tam le uradniki

David Lammy, britanski zunanji minister, bo danes gostil pogovore o Ukrajini med Evropsko unijo in ZDA. Rusija pa je menda namignila na pripravljenost na popuščanje glede ozemeljskih zahtev, poroča Guardian. Krožijo namreč špekulacije, da je Rusija ZDA sporočila svojo morebitno pripravljenost, da se odpove zahtevam po delih Ukrajine, ki jih ne zaseda.

Cena za to naj bi bila, da ZDA Moskvi popustijo, denimo s priznanjem ruske aneksije Krima leta 2014. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer dejal, da mu Bela hiša ni predstavila nobenega tovrstnega predloga in da Ukrajina tega ne more podpreti.

Po razkritjih naj bi predlagani ameriško-ruski načrt predvideval premirje vzdolž obstoječe fronte, če se Moskva odpove svojim ozemeljskim zahtevam. Ukrajina je namignila, da bi to lahko sprejela, dokler ji ne bi bilo treba priznati ruske okupacije kot trajne ali zakonite.

Kot prva poročata britanski Sky News in ukrajinski portal Ukrainska Pravda, je udeležbo odpovedal ameriški državni sekretar Marco Rubio, njegovemu zgledu pa sta menda nato sledila tudi zunanja ministra Francije Jean-Noël Barrot in Nemčije Annalena Baerbock.

Načrtovano ministrsko srečanje peterice držav, namenjeno iskanju poti za končanje ruske agresije v Ukrajini, tako ne bo potekalo v predvideni obliki. Namesto tega bodo po informacijah Sky News v Londonu potekali pogovori na ravni visokih uradnikov iz vseh petih držav. Združene države bo zastopal Keith Kellogg, posebni odposlanec Bele hiše za Ukrajino. 

»Ko se je to [odpoved Rubia] zgodilo, sta očitno tudi Pariz in Berlin ustavila potovalne načrte svojih ministrov,« navaja Sky News neimenovane vire. Kljub temu menda ostaja upanje, da se bo srečanje na ministrski ravni zgodilo kmalu.

Preklic srečanja je evropske delegacije, ki so prispele v London — iz Francije, Nemčije, Velike Britanije in Ukrajine — postavil v neprijeten položaj.

Britansko zunanje ministrstvo se je odločilo, da bo srečanje »četverice« — VB, ZDA, Francije in Nemčije — z Ukrajino zdaj potekalo na ravni uradnikov, in ne kot prvotno načrtovano pod vodstvom zunanjega ministra Davida Lammyja. Lammy se bo sicer udeležil pogovorov in imel ločeno bilateralno srečanje z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho.

Posledica pritiska ZDA in spornega mirovnega predloga?

Trump, ki je že ob nastopu mandata obljubljal hitro rešitev konflikta, je pred kratkim po poročanju Sky News opozoril, da se bo umaknil iz posredovanja, če mu bosta Kijev in Moskva »oteževala« uresničitev dogovora. Tudi državni sekretar Rubio je prejšnji teden izjavil, da bo Washington opustil pogajanja, če v nekaj dneh ne bo napredka.

Časnik Financial Times je poročal, da naj bi tudi ruski predsednik Vladimir Putin ponudil ustavitev spopadov vzdolž trenutne frontne črte kot del morebitnega dogovora. Ni pa jasno, ali bi bil Kijev pripravljen sprejeti takšne pogoje.

Ukrajini z vetom preprečen vstop v Nato

ZDA bi Ukrajini z vetom preprečile vstop v Nato, kar je Kijev sicer nejevoljno sprejel. Edina varnostna zagotovila za Ukrajino naj bi nudila koalicija 30 držav pod vodstvom Združenega kraljestva in Francije, imenovana »sila zagotovil«, v kateri pa ZDA ne bi sodelovale.

Pogovori v Londonu potekajo v ozračju evropskega dvoma o iskrenosti ruskega vodstva pri končanju vojne, ki so se okrepili med velikonočnim koncem tedna, ko je Ukrajina poročala o več tisoč kršitvah kratkotrajnega premirja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin.

Britanski obrambni minister John Healey je v parlamentu dejal, da se Združeno kraljestvo strinja z Ukrajino, da ruska javna zagotovila ne zdržijo vojaške realnosti. »Kljub obljubi predsednika Putina o 30-urnem premoru v spopadih lahko potrdim, da vojaška obveščevalna služba ni zaznala nobenih znakov, da bi se premirje na fronti med veliko nočjo spoštovalo,« je dejal.

Kremelj naj bi bil pripravljen omiliti svoje zahteve in v neposrednih pogovorih z ZDA privoliti v zamrznitev konflikta vzdolž obstoječe fronte – pod pogojem, da ZDA priznajo rusko priključitev Krima iz leta 2014. FOTO: Reuters

»Torej: medtem ko Putin pravi, da je razglasil velikonočno premirje – ga je kršil. Ko pravi, da si želi miru – je zavrnil popolno premirje. In medtem ko trdi, da želi končati boje – v pogajanjih le zavlačuje,« je dejal Healey.

V torek je Zelenski potrdil, da je Rusija med veliko nočjo nadaljevala bombne napade z droni, čeprav je zmanjšala število napadov in ni uporabila orožja dolgega dosega.

Healey je dejal, da se bo srečal z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom, saj vlada organizira srečanje ameriških, britanskih in evropskih ministrov ter svetovalcev za nacionalno varnost glede naslednjih korakov.

Sestanki bodo trajali ves dan, v ospredju Krim

Ukrajinski viri so sporočili, da se bo zunanji minister Andrij Sibiga udeležil srečanja v Londonu, kjer se bo sestal z Lammyjem, Kelloggom ter predstavniki Francije in Nemčije. Sestanki naj bi trajali ves dan.

John Healey je napovedal, da bodo pogovori osredotočeni na oblikovanje možnega premirja in iskanje poti do trajnega miru. Kljub skoraj trimesečnim pogajanjem pod okriljem Bele hiše do zdaj ni bilo večjih prebojev v končanju vojne.

Evropski uradniki še vedno dvomijo o resnični pripravljenosti Moskve za sklenitev premirja, saj predsednik Vladimir Putin ni opustil ambicij po prevladi nad Ukrajino. Pogovori med Kremljem in Belo hišo se sicer nadaljujejo.

Rusija še naprej zahteva celotno ozemlje štirih vzhodnih in južnih regij, ki jih trenutno le delno nadzoruje, vključno s Hersonom in mestom Zaporožje. Te zahteve so za Ukrajino nesprejemljive.

Vendar pa je Financial Times poročal, da naj bi bil Kremelj pripravljen omiliti svoje zahteve in v neposrednih pogovorih z ZDA privoliti v zamrznitev konflikta vzdolž obstoječe fronte – pod pogojem, da ZDA priznajo rusko priključitev Krima iz leta 2014.

Zelenski je ta predlog odločno zavrnil: »Ni nič novega za razpravo. Ukrajina ne bo priznala okupacije Krima,« je poudaril in dodal, da bi bilo to v nasprotju z ukrajinsko ustavo.

Zaporožje pod nadzorom ZDA?

Zelenski je še dejal, da mu do zdaj ni bil predstavljen noben uradni predlog mirovnega načrta. Pri tem je poudaril, da bi morali morebitni pogovori potekati v t. i. londonskem formatu, ki vključuje Združeno kraljestvo, Francijo in ZDA – in ne prek medijev.

Po poročanju Telegrapha je menda Rusija predlagala, da nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje – največjo v Evropi – ne bi prevzela Ukrajina, temveč ZDA, čeprav ni jasno, kako bi se Kijev na to odzval.

Putin je v torek prvič po pomladi leta 2022 izrazil pripravljenost za neposredna pogajanja z Ukrajino. Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dodal, da bi lahko vključili tudi vprašanje prenehanja napadov na civilne cilje.

ZDA naj bi po zaključku londonskih srečanj Putinu posredovale odziv Ukrajine. V tem tednu naj bi Moskvo obiskal tudi Steve Witkoff, neuradni odposlanec in tesni prijatelj Donalda Trumpa. Doslej se je že trikrat srečal s Putinom, njegova bližina Kremlju pa v Ukrajini vzbuja pomisleke, da utegne širiti rusko naracijo.