Arhitekturni opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamujejo raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti, ki jih povezujejo vpetost v lokalno okolje, občutljivost za kontekst, material, detajl, še posebej pa občutljivost za uporabnika. To so odlike, zaradi katerih so si Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc prislužili nagrado Prešernovega sklada za Materinski dom v Ljubljani in Poslovno stavbo TEM Čatež.

»Že ob ustanovitvi biroja leta 2007 sva se odločila, da se bova posvetila projektom, ki nama bodo nekaj pomenili. V kraju z dvema cerkvama in tremi zvoniki, dvema gostilnama in avtobusno postajo smo se trudili predvsem, da s povečanjem tovarniške stavbe ne bi preglasili male vasice,« sta ob novici o visokem odlikovanju poudarila Blaž Budja in Rok Jereb, ustanovitelja biroja Jereb Budja arhitekti.
 

Osebna izkaznica blagovne znamke

Pri dograditvi tovarne, betonske hale, ki je v osemdesetih zrasla na robu vasi in je generator gospodarskega in družbenega življenja širšega okolja, je bilo treba najti rešitev za precej edinstveno prostorsko zagato. »Tovarno stikal in vtičnic sta objemali občinski cesti in preprečevali smiselno razširitev. A ker smo ugotovili, da bi eno od cest lahko brez škode ukinili, smo si o tej možnosti drznili vprašati občinsko upravo, tam pa so bili zamisli naklonjeni in so jo nato izglasovali v novem prostorskem načrtu za to industrijsko območje,« je povedal Jereb. Tako so dobili proste roke, da so razširitev tovarne lahko zasnovali kot enoten kompleks. Novi del so naslonili na starega in v kotu združitve ustvarili javni vstop v stavbo z manjšim trgom; prej je bilo tam parkirišče.



Proizvodnja je ostala v stari hali, prav tako uprava, na stičišču so pridobili jedilnico, v novem delu, kjer je urejeno skladišče, pa dodatne pisarne in prostore za režijske službe in razstavni prostor, ki ga prej niso imeli. Ta je razkošno velik, vendar v njem ne razstavljajo celotnega nabora izdelkov, temveč le izbrane, s čimer so jih še bolj povzdignili, sta prepričana sogovornika.
Ko sta se začela ukvarjati s projektom, sta se povabila k izbranim proizvajalcem na ogled njihovih tovarn v Furlaniji - Julijski krajini, da bi se prepričala, kako se te vrste arhitekture, ki je hkrati osebna izkaznica in podoba blagovne znamke, lotevajo Italijani.



»Pri projektu smo imeli v mislih predvsem to, da je tovarna središče življenja lokalne skupnosti, da je podpornica tamkajšnjih športnih in kulturnih društev, zato smo poudarili njen javni značaj. Ni ograjena, vsakdo lahko pride do stavbe in vanjo pokuka, navsezadnje se pred njo starejši najstniki učijo šofiranja,« opisujeta njen značaj. Prepričana sta, da se podjetje z novo arhitekturno podobo tudi poslovnim partnerjem, naročnikom oziroma kupcem lahko predstavlja kot resnejši partner.
Temu prikimava direktor in večinski lastnik podjetja TEM Čatež Andrej Bajuk.

»Zdaj radi povabimo k nam arhitekte, trgovce in električarje, lepše lahko predstavljamo, kaj delamo in kako, v lepih prostorih se ustvarijo lepši vtisi. Kadar gostimo poslovne partnerje, jih na kosilo ne povabimo v bližnjo gostilno, ampak v jedilnico v naši stavbi, rečemo ji kar restavracija,« našteje nekaj pozitivnih plati premišljene arhitekturne pridobitve. Opisuje jo kot nekakšno vozlišče prijetnih srečanj in praznovanj, najrazličnejših dogodkov, tudi obiska dedka Mraza in obdaritve otrok, česar pa med epidemijo ne morejo uresničiti tako kot v zadnjih dveh letih.


 

Diskretna umestitev v prostor

Za rešitev biroja Jereb in Budja arhitekti se je odločil najprej zaradi njihovega načrta umestitve v prostor, ki je bila najbolj diskretna, neizstopajoča, poleg tega so predvideli, kako bi se tovarna lahko širila. »Ocenili smo, da so primerni sogovorniki tudi zato, ker so mladi in že imajo kaj pokazati. Ko smo jih spoznali, pa smo hitro našli skupni jezik, pogovori so bili sproščeni, kar je na splošno pomembno pri poslu. A naj poudarim, da se za gradnjo nismo odločili zato, da bi pobirali nagrade, ampak da bi se mi, zaposleni, v njej dobro počutili. To, da jo je kot kakovostno prepoznala tudi strokovna javnost, je prišlo za zraven,« pravi.

Prednosti nove stavbe so se pokazale tudi med epidemijo, ko so v proizvodnem delu (zaposleni, ki lahko, trenutno delajo na daljavo) zaradi večje prostornosti lahko zagotovili večjo varnostno razdaljo. »Do oktobra nismo imeli okužb, za tiste, ki so se pojavile, pa se je izkazalo, da so se v 80 odstotkih zgodile zunaj delovnega okolja. In lahko se pohvalimo, da bomo letošnje leto zvozili celo uspešneje od pričakovanj, saj je gradbeništvo dejavno kot že dolgo ne,« je še povedal Bajuk.



V zadnjih letih so doživeli hitrejšo rast od pričakovane, njihov kolektiv se je s 120 zaposlenih, kolikor jih je delalo pred petimi leti, letos povečal na 180 ljudi, zato že načrtujejo prostorsko širitev, ki so jo arhitekti predvideli v prvotni rešitvi. »Dogradili bomo še eno stavbo, ki bo vkopana v zemljo, tam bodo najprej parkirišča in potem skladišče. Skladiščni prostori bodo v novem delu, v starem pa je predvidena proizvodnja,« je direktor in solastnik uprl pogled v bližnjo prihodnost. Že pred začetkom so se odločili, da stavba ne bo najcenejša, temveč najboljša.

»Gradili smo za vse, ki delamo v njej. Vsem investitorjem, naj bo to poslovna stavba ali lasten dom, svetujem, da si vzamejo čas za premislek, da vložijo nekoliko več denarja in naj prisluhnejo arhitektom, ki v načrte prenesejo tudi estetsko komponento. Predvsem pa naj izberejo arhitekte, s katerimi bodo našli skupni jezik. Mi smo z Blažem, Rokom in Nino med projektiranjem postali prijatelji, vključili jih bomo v naše prihodnje projekte in tudi oblikovanje izdelkov,« ne skriva zadovoljstva naročnik Bajuk.



Arhitekta k temu dodajata, da sta se tudi sama veliko naučila od podjetja z dolgoročno vizijo. »Naj poudarimo, da je to eden redkih projektov s toliko dobre volje, vključno s sodelujočim odnosom občine, kar je vse skupaj hitro pripeljalo do uresničitve. To je predvsem tovarna in podjetje po meri človeka, ki presežek volje in iskrenosti investitorja kaže tudi navzven,« sta sklenila.