Kaj vse se lahko zgodi na eni zeleni strehi

»Poleg ureditve dveh učilnic na prostem in zasaditve najrazličnejših rastlin je namen projekta predvsem to, da dokažemo, da so zelene strehe primerne tudi za več desetletij stare stavbe. Investicija v zeleno streho ni tako velika, da je slovenske občine ne bi mogle uresničiti. Že te dni so nas klicali mnogi, ki bi si takšne pridobitve želeli tudi v svoji občini, največji poklon pa sta bila veselje učencev in njihova obljuba, da bodo sami prevzeli skrb za streho,« je ob dokončanju zelene strehe na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju povzela arhitektka Alenka Korenjak.

Člani arhitekturne skupine ProstoRož so pred dobrim letom dni slovenske občine pozvali k projektu 2° Zelene strehe, ki je »srečni izbranki« v sodelovanju z Eko skladom ter ministrstvom za okolje in prostor obljubljal ozelenitev ene od streh javnih stavb. Med 15 občinami, ki so se odzvale, so v ožjem izboru ostale štiri, ki so kazale največji potencial, da bodo takšne ozelenitve glede na svojo siceršnjo zeleno usmeritev tudi nadaljevale.



»Odločili smo se za Kranj, ki je imel najprepričljivejšo prijavo in kjer dobro razumejo, s kakšnimi okoljskimi težavami se mora mesto spopasti. Natančno smo preverili, ali bi bila ozelenitev mogoča na 12 javnih stavbah z ravno streho. Statična preveritev je pokazala, da streha Osnovne šole Staneta Žagarja lahko prenese bogatejšo ozelenitev, hkrati pa je streha, do katere ima dostop največ ljudi. Pred kratkim je bila stavba tudi energijsko sanirana, poleg tega je ena od 38 šol arhitekta Emila Navinška v slovenskih mestih. Kar pomeni, da bi lahko postala vzorčni primer, po katerem bi se lahko ravnale tudi druge šole,« je povedala arhitektka Alenka Korenjak, ki je vodila projekt.



Čeprav se zdi, da je bil načrtovan prav za koronavirusne čase, pa je zamisel, kaj bo zelena streha sploh ponujala učiteljem in učencem, nastala, še preden se je epidemija razširila k nam, predvsem pa v času, ko niti slutili nismo, kako nam bo življenje obrnila na glavo.
 

Otroci rastline slabo poznajo

Februarja so pripravili delavnico z vsemi učitelji šole, da bi skupaj našli najprimernejšo in najuporabnejšo rešitev, in že takrat se je pokazalo, da si želijo učilnice na prostem. »Za učence nižjih razredov že imamo 'učilnico' v bližnjem gozdičku, manjkalo pa nam je nekaj podobnega za učence predmetne stopnje. Poleti je v šoli precej vroče, nekatere učilnice so tudi v kleti, kjer je manj svetlobe, poleg tega imamo tudi prostorsko stisko za različne dejavnosti. Takšna učilnica na prostem bi odpravila vse te težave in povrhu omogočila še zasaditev rastlin, o katerih poučujemo pri naravoslovju,« je povedala učiteljica naravoslovja Lidija Švigelj, ki je imela največ zamisli, kako bi lahko čim bolje izkoristili prostor na vrhu njihove šole.



Na koncu so, tudi zaradi možnih statičnih obremenitev strehe, zasadili štiri tipe zasaditev; en predel s sedumi, robovi z visokimi trajnicami in travami, zeliščni vrt z začimbnicami in korita z rastlinami z užitnimi plodovi. Vsak od treh oddelkov sedmih razredov pa bo skrbel za enega od njih.

Ni naključje, je dejala Lidija Švigelj, da tam zdaj rastejo (ali pa še bodo) vinska trta, jagode, maline, robide, aronije, kosmulje ..., skratka rastline, katerih rast, razmnoževanje in plodove bodo učenci lahko videli in spremljali v živo. »Našo šolo obiskuje veliko mestnih in primestnih otrok, ki rastline zelo slabo poznajo in jih težko ločijo po listih. Čeprav jih že zdaj prinašam v razred, da si jih lahko pogledajo od blizu, pa do naslednje ure pozabijo, kaj so se naučili. Tako pa bomo lahko vsakokrat znova znanje utrjevali. Moram priznati, da so me sedmošolci presenetili že v torek, ko smo v gredice posadili rastline.



Čeprav je bila zemlja mokra, so kazali veliko veselje in kar niso hoteli nehati saditi, na koncu pa so bili zelo zadovoljni,« je povzela živahno dogajanje. Toda ti dve učilnici na strehi – ena je opremljena s tremi klopmi za piknik, za drugo se še odločajo, kako bo videti – se ponujata kot odličen prostor za poučevanje tudi drugih predmetov, denimo likovnega pouka ali gospodinjstva, kadar ne pripravljajo hrane, pa tudi za matematiko, dopolnilni in dodatni pouk.

Ravnateljica Fani Bevk je omenila še druge vidike učenja na prostem. »Učenci se bodo s pogledom na mesto lahko naučili orientacije v prostoru, kako se giblje sonce, lahko bodo reševali naloge z opazovanjem, saj smo postavili tudi različne merilnike – za vodo, vlago, osončenje ... Sedmošolci, ki bodo morali skrbeti za vrtičke, pa se bodo učili tudi skrbi in odgovornosti, ki jo bodo potem predali mlajšim učencem. To so ob odprtju sprejeli z navdušenjem in vso resnostjo, tudi z obljubo županu, da bodo za streho lepo skrbeli,« je povedala Fani Bevk.



Dodala je, da si jo bodo prihajajoči teden ogledali tudi preostali učenci šole, v bližnji prihodnosti pa bodo skupaj z arhitektkami po strehi popeljali tudi ravnatelje šol in vse druge, ki se zanimajo za ozelenitev streh svojih stavb.

»Čeprav smo si pred uresničitvijo projekta podobne primere ogledali na fotografijah na projekciji, pa sem pogrešala tudi ogled v živo in da bi lahko koga, ki ima takšno zeleno streho, povprašala po izkušnjah in morebitnih težavah,« je še dodala sogovornica.

Streha je uporabna tudi z vidika energijske učinkovitosti. Zaradi dveh posebnih slojev pod zelenjem bo zadržala do osemdeset odstotkov padavinskih voda in jih nato postopoma sproščala, prihodnje leto pa naj bi tu svoj prostor dobil tudi čebelnjak.