Zakaj je vitamin D tako pomemben za naše zdravje?

Vitamin D ima v telesu številne vloge – od podpore zdravju kosti in zob do imunskega sistema. Prispeva k normalni absorpciji kalcija, kar je ključno za preprečevanje osteoporoze in osteomalacije. Poleg tega lahko ustrezne ravni vitamina D zmanjšajo tveganje za nekatere avtoimunske bolezni, kot je multipla skleroza, ter podpirajo normalno delovanje imunskega sistema, kar je pomembno tudi pri preprečevanju okužb. Najnovejše raziskave nakazujejo, da ima vitamin D lahko tudi vlogo pri zmanjševanju tveganja za nekatere vrste raka, sladkorne bolezni tipa 2 in bolezni srca in ožilja.

»Najnovejši podatki raziskave NutriCare so pokazali, da se pri skoraj polovici prebivalcev domov za starejše z nižjo stopnjo oskrbe vitamin D ne dodaja, pri njih pa je bila posledično stopnja pomanjkanja skozi vse leto kar 84-odstotna, pozimi celo 98-odstotna. To kaže na pomembnost dodajanja vitamina D v tej populaciji skozi vse leto,« pravi dr. Maša Hribar. FOTO: osebni arhiv

Katere skupine so najbolj ogrožene, če je vitamina D premalo?

Preskrbljenost je odvisna od številnih dejavnikov. Med najpomembnejše spada čezmerna telesna masa, ti ljudje so do osemkrat bolj izpostavljeni tveganju za pomanjkanje vitamina D. K temu prispevajo tudi omejena izpostavljenost soncu, na primer pri tistih, ki več časa preživijo v zaprtih prostorih – kar je pogosto opaženo tudi pri starejših. Ti so še posebej ranljivi, saj so pri njih pogostejše kronične bolezni, ki lahko ovirajo presnovo vitamina D in tako dodatno zmanjšajo preskrbljenost z njim. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D pri starejših je izjemno pomembna, saj pomanjkanje povečuje tveganje za krhkost kosti in zlome. To lahko vodi v resne zaplete, kot so zmanjšana mobilnost, osteoporoza in povečano tveganje za padce.

Kakšni so izsledki najnovejših raziskav o vitaminu D?

Raziskave Inštituta za nutricionistiko v preteklih letih so pokazale na velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Med novembrom in aprilom je tega primanjkovalo kar 80 odstotkom odraslih, pri približno 40 odstotkih so ugotovili celo hudo pomanjkanje. To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, saj ga prebivalci z običajno prehrano večinoma zaužijejo manj kot pet mikrogramov na dan, kar je bistveno manj od fizioloških potreb.

Še slabše je pri prebivalcih v domovih za starejše, ki se večinoma vse leto zadržujejo v zaprtih prostorih. Najnovejši podatki raziskave NutriCare so na primer pokazali, da se pri skoraj polovici prebivalcev domov za starejše z nižjo stopnjo oskrbe vitamin D ne dodaja, pri njih pa je bila posledično stopnja pomanjkanja skozi vse leto kar 84-odstotna, pozimi celo 98-odstotna. To kaže na pomembnost dodajanja vitamina D v tej populaciji skozi vse leto.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kakšna so priporočila za vnos tega vitamina?

Priporočen dnevni odmerek vitamina D v odsotnosti biosinteze, torej če nismo izpostavljeni dovolj intenzivnim sončnim žarkom, je vsaj 20 μg na dan (800 IE), vendar se pri določenih populacijah priporočila lahko razlikujejo. Hrana, z izjemo rib, je razmeroma slab vir vitamina D, zato se v zimskih mesecih, od novembra do aprila, priporoča njegovo dodajanje.

Čezmerno uživanje vitamina D, to je nad 100 μg na dan (4000 IE), ki traja daljše obdobje, lahko vodi v hiperkalciemijo – stanje s povišano koncentracijo kalcija v krvi. To lahko povzroči slabost, bruhanje, šibkost in, v redkih primerih, poškodbe ledvic. Čeprav je hiperkalciemija redka, je priporočljivo, da dnevni vnos vitamina D ne presega 100 μg.

Ali je nevarno, če ga vnesemo preveč?

Na nacionalnem portalu www.prehrana.si je na voljo brezplačna spletna aplikacija, kjer posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, nato pa aplikacija poda takojšnjo oceno ustreznosti vnosa vitamina D in primerjavo s priporočili. V Sloveniji se končuje priprava slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki bodo ključne za bolj celostno ureditev tega področja in ustreznejšo obravnavo najbolj ogroženih skupin. Uradna objava smernic je načrtovana v prihodnjih mesecih, ko jih bodo potrdili razširjeni strokovni kolegiji ustreznih zdravstvenih strok pri ministrstvu za zdravje.