Kako velik problem je starostna degeneracija makule ali okvara rumene pege?

Starostna degeneracija rumene pege ali makule (SDM) je bolezen oči, ki okvari centralni vid. V razvitem svetu ima SDM vsak četrti človek, starejši od 65 let. S starostjo se pogostost bolezni izrazito povečuje. Očesna klinika UKC Ljubljana je vodilna bolnišnica v Sloveniji za obravnavo bolnikov s starostno degeneracijo makule. Zdravimo več kot tretjino bolnikov s to boleznijo v državi. Leta 2023 smo jih zdravili več kot 2000, več kot 400 smo jih na novo vključili v zdravljenje.

»Glavni dejavnik tveganja je starost, na kar ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na hitrost napredovanja sprememb, in sicer z zdravim načinom življenja, redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano,« pravi oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kako prepoznati simptome?

Pri začetnih spremembah vid ni bistveno spremenjen, zato začetnih starostnih sprememb v makuli sami ne moremo ugotoviti. Lahko pa jih dobro vidi očesni zdravnik, če natančno pregleda globino očesa, torej centralni del mrežnice. Oftalmolog lahko torej ugotovi spremembe, ko še nimamo težav, značilnih za SDM. Ko pa bolezen napreduje, oboleli ne vidi brati, ne vidi na uro, na telefon, ne prepozna obrazov, ne more voziti. Kamorkoli pogleda, kamor usmeri pogled, vidi v sredini le temno liso.

Kako poteka zdravljenje, ali je mogoče ohraniti vid?

Poznamo dve napredovali obliki SDM. Za atrofično, ki se razvija v letih, še nimamo klinično učinkovitega zdravila. Za neovaskularno, ki centralni vid vzame v nekaj mesecih, pa uporabljamo biološka zdravila, s katerimi preprečimo oziroma učinkovito odložimo poslabšanje centralnega vida. V Sloveniji imamo na voljo najnovejša zdravila za zdravljenje neovaskularne SDM.

Zdravljenje je hitro dostopno. Pri vseh, ki imajo postavljeno indikacijo zanj, se začne takoj. Je zelo učinkovito, pomembno pa je, da je pravočasno in da ga redno izvajamo. Biološka zdravila, ki jih vbrizgamo neposredno v oko, lahko za več let močno upočasnijo napredovanje SDM. Še vedno pa je nekaj takih bolnikov, pri katerih pride do nepovratne izgube vida. Z najsodobnejšo diagnostično obravnavo bolnikom zagotavljamo hitro in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo v primerih, ko zdravljenje ni uspešno.

Kakšne so posledice?

Osebe s SDM, ki vstopajo v proces celovite rehabilitacije, kot najpogostejše izzive v vsakodnevnem življenju navajajo težave pri prepoznavi obrazov, težave pri branju, uporabi telefona, gospodinjskih aparatov, prepoznavi številke avtobusa in podobno. Starejši bolniki z izgubo vida so še posebej ranljiva skupina, ki pa jim je na Očesni kliniki UKC Ljubljana na razpolago celovita oskrba v okviru Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS). Stroške take oskrbe krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naša država pa se z modelom, ki ga je razvila Očesna klinika, uvršča med najbolj napredne in unikatne modele celovite oskrbe v Evropi. 

Kako je poskrbljeno za rehabilitacijo?

Program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih v Sloveniji v polnosti živi od leta 2018. Gre za zdravstveno pravico, do katere so upravičeni vsi, ki so po medicinski definiciji slepi ali slabovidni in imajo zdravstveno zavarovanje. Celovita rehabilitacija temelji na multidisciplinarnem pristopu, kar je izredno pomembno. Pri oftalmologu in medicinski sestri oboleli preizkusijo različne pripomočke, kot so lupe in teleskopska očala, in se učijo, kako jih uporabljati.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Tiflopedagogi, specialni pedagogi za osebe s slepoto in slabovidnostjo, jih najpogosteje opremljajo z veščinami in znanjem, ki jim omogočajo povrnitev samostojnosti pri vseh vsakodnevnih aktivnostih, na primer, kako čim bolj izkoristiti ostanke vida in druga čutila, kako uporabljati telefon s povečavo ali pretvorbo v zvok, kako si prilagoditi gospodinjske pripomočke, prepoznavati denar, kako vprašati za pomoč in pojasniti svoje potrebe, kako uporabljati belo palico in podobno. Psihologi ponujajo možnost podpore ob izgubi vida, tako v individualnih kot skupinskih oblikah. Socialna delavka pa skrbi za ohranjanje socialne mreže, jih informira o pravicah in jim pomaga pri izpolnjevanju vlog.

Izjemno pomembno je, da se lahko v proces rehabilitacije vključujejo svojci, prijatelji in tudi strokovni delavci, na primer iz domov za starejše. Z multidisciplinarnim pristopom strokovnjakov in aktivnim sodelovanjem imajo ljudje z izgubo vida ter njim pomembni drugi v procesu rehabilitacije večje možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja.

Ali je mogoče starostno okvaro rumene pege preprečiti s preventivnim delovanjem?

Bolezen preprečujemo tako, da vplivamo na dejavnike tveganja. Za SDM je najbolj pomemben dejavnik tveganja starost, na kar ne moremo vplivati, in tudi ne moremo vplivati na dedno nagnjenost. Načina, kako bi v celoti preprečili to bolezen, ne poznamo. Lahko pa vplivamo na hitrost napredovanja sprememb, in sicer z zdravim načinom življenja, redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano. Priporočamo mediteransko prehrano, bogato z zelenjavo, zlasti zelenolistno, kot sta špinača in brokoli, in ribami.

Pomembno je, da ne kadimo. Prav tako je zelo pomembno, da imamo urejen krvni tlak, da nimamo previsoke ravni holesterola v krvi, da je raven sladkorja primerna. Dokazali so tudi učinkovitost prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine, antioksidante in dve barvili, ki sta v makuli, to sta lutein in zeaksantin, in ju organizem sam ne izdeluje. Ta prehranska dopolnila upočasnijo napredovanje bolezni. Poleg vseh naštetih preventivnih ukrepov priporočamo redne samokontrole vida z Amslerjevim testom in redne kontrole pri izbranem očesnem zdravniku.