Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Generacija+

Kako bi pomagal presejalni program za raka prostate?

Odgovarja Igor Antauer, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.
V sklopu projekta Peter izdelujejo strokovne podlage za presejalni program, v katerega bodo vabljeni moški od 50. do 69. leta. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
V sklopu projekta Peter izdelujejo strokovne podlage za presejalni program, v katerega bodo vabljeni moški od 50. do 69. leta. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
13. 11. 2024 | 06:00
13. 11. 2024 | 09:43
6:43

Smo že sredi letošnjega Movembra. Kako velik problem je rak prostate v Sloveniji in po svetu?

Res je, Movember je namenjen moškim boleznim, predvsem raku prostate, ki ga simbolizirajo brki, zato si jih nekateri moški novembra pustijo rasti v znak podpore. Drugi simbol je svetlo modra pentlja. Breme raka je veliko, v Sloveniji je trenutno več kot 16.000 moških z ugotovljenim rakom prostate, odkrijejo ga okoli 1600 moškim na leto. Zaradi tega jih žal vsako leto umre približno 450. To je eden od treh najpogostejših rakov pri nas in po svetu, smrtnost pa je na drugem mestu zaradi raka med moškimi.

»Medtem ko imajo druge bolezni prostate nekatere znake, na primer prostatitis, ki ni rakava bolezen, jih rak prostate v zgodnji fazi žal nima. Zato je preventiva toliko pomembnejša. Pri napredovali obliki pa so lahko nespecifični simptomi, na primer težave pri uriniranju, krvava voda, bolečine,« pravi Igor Antauer. FOTO: Dejan Javornik/Delo
»Medtem ko imajo druge bolezni prostate nekatere znake, na primer prostatitis, ki ni rakava bolezen, jih rak prostate v zgodnji fazi žal nima. Zato je preventiva toliko pomembnejša. Pri napredovali obliki pa so lahko nespecifični simptomi, na primer težave pri uriniranju, krvava voda, bolečine,« pravi Igor Antauer. FOTO: Dejan Javornik/Delo

V Sloveniji je smrtnost zaradi raka prostate nad povprečjem EU in je posledica premajhne ozaveščenosti. Številke po svetu so glede na število moških podobne kot pri nas. Ocena za svet je na letni ravni 375.000 smrti in 1,4 milijona na novo odkritih na leto. Rak prostate je sicer bolezen starejših, večina ga ima po 60., še pogosteje po 65. letu starosti. Zbolevajo tudi mlajši, ti morajo biti še bolj pozorni, če imajo oziroma so imeli raka prostate v družini.

Ali so kakšni simptomi, na katere morajo biti moški pozorni?

Medtem ko imajo druge bolezni prostate nekatere znake, na primer prostatitis, ki ni rakava bolezen, jih rak prostate v zgodnji fazi žal nima. Zato je preventiva toliko pomembnejša. Pri napredovali obliki pa se lahko pojavijo nespecifični simptomi, na primer težave pri uriniranju, krvava voda, bolečine.

Kdaj je treba oditi k zdravniku?

Vsekakor je priporočljivo, da se moški po 50. letu pogovorijo s svojim družinskim zdravnikom, kaj bi veljalo storiti, da bi ugotovili, ali obstaja možnost za raka prostate. Običajno zdravnik preveri stanje prostate z otipom, in če obstaja sum, napoti moškega na odvzem krvi za PSA. To je specifični prostatični antigen in je lahko pokazatelj suma na raka. Vendar vsaka povišana vrednost PSA še ne pomeni raka prostate. Ob resnem sumu pacienta napotijo na slikanje z magnetno resonanco, in če še to pokaže sum na raka prostate, na biopsijo, ki sum potrdi ali ovrže. Od tod naprej pa se odločajo o zdravljenju, lahko stanje samo spremljajo. Urološka stroka postavlja v ospredje kakovost življenja bolnika. Tisti, ki smo te postopke že izkusili, lahko povemo, da so vse preiskave take, da se jih da prenesti brez večjih težav.

Kako kaže vpeljavi presejalnega programa za odkrivanje raka prostate, podobno kot so Dora, Zora in Svit?

Ideja o presejalnem programu se je od pobude našega društva izpred dveh let, ko je bil prvi posvet v državnem svetu, pod vodstvom Onkološkega inštituta Ljubljana, prelevila v konkretne aktivnosti. Tudi letos je bil posvet v državnem svetu. V prvi fazi izdelujejo strokovne podlage za presejalni program, v sklopu projekta Peter, nato bo izveden pilotni projekt presejalnega programa na manjšem vzorcu moških, v eni od slovenskih regij. Vabljeni bodo moški od 50. do 69. leta.

KARIKATURA: Marko Kočevar
KARIKATURA: Marko Kočevar

Namen presejalnega programa je odkriti moške, ki imajo agresivnejše oblike raka prostate, in tako preprečiti smrt. Nadomestil bo zdaj izvajani oportunitetni, priložnostni način, z njim se bo tudi zmanjšalo število nepotrebnih posegov pri tistih, ki nimajo agresivne oblike raka prostate, tako ne bo trpela njihova kakovost življenja. Zgodnje odkritje raka prostate stane 10.000 evrov, v pozni fazi pa stane zdravljenje 200.000 evrov. Človeških življenj se sicer ne meri v denarju, pa vendar, uspešen program presejanja raka prostate bo prinesel pozitiven rezultat tudi na sredstva za zdravstvo, seveda ne takoj, ampak na daljši rok.

Kaj lahko stori posameznik s svojim preventivnim delovanjem, da bi preprečil razvoj raka prostate?

Posameznik, je tisti, ki je odgovoren za svoje preventivno ravnanje. Poleg zdravega načina prehrane, aktivne telesne aktivnosti, izogibanja nezdravim navadam, je seveda do presejalnega programa potrebno obiskovati zdravnika. Ko bo pilotni projekt in pozneje, ko bo uveden za celotno Slovenijo presejalni program raka prostate, pa je seveda v lastno dobro, da se vsi moški, ki bodo povabljeni, udeležijo tega presejalnega programa.

Kako pomaga društvo uroloških bolnikov?

Društvo že dobro desetletje skrbi za ozaveščanje uroloških bolnikov. Od letos smo tudi polnopravni člani evropskega združenja bolnikov z rakom prostate Europa Uomo, kar nam in bolnikom z rakom prostate daje še dodatne možnosti. Naša spletna stran je povezana s spletno stranjo združenja s pogovornim botom, kjer lahko v slovenščini postavljate vprašanja o raku prostate in z njim povezanih pojavih. Na naši spletni strani www.dub.si, tam so tudi vsi potrebni telefonski kontakti, je veliko literature, ki je napisana na razumljiv način in je v veliko pomoč, to lahko napišem iz lastne izkušnje.

Društvo ima tudi strokovni svet, ki ga sestavljajo trije priznani urolog in je v pomoč članom društva. Meni osebno je najbolj všeč mentorski program, v katerem članom društva naši mentorji, to so bolniki z rakom prostate, prenašajo v osebnem kontaktu in ob spoštovanju zasebnosti, svoje izkušnje iz faz diagnosticiranja, spremljanja bolezni, zdravljenja, vključno z operacijo, in druge vsakodnevne nasvete. Mentorji niso zdravniki in ne diagnosticirajo, prenašajo pa svoje izkušnje in skozi pogovore pomagajo pri lažjem premagovanju bolezni in okrevanju. Na koncu vsem želim vse najboljše za Movember, z željo, da se nam pridružite v društvu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine