V nadaljevanju preberite:

Stanje prehrane v domovih za starejše ni alarmantno, kar zadeva vnos energije in hranil stanovalcev v nižjih kategorijah oskrbe. Dobro pa bi bilo izboljšati in bolj prilagoditi razmerje vnosa posameznih hranil in skupin živil, še posebej v obrokih ponuditi več zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit in podobno, ugotavlja doc. dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.

Vodja triletnega projekta NutriCare, ki je potekal od leta 2021 do letos, v njem pa so preučevali prehransko stanje prebivalcev slovenskih domov za starejše, je poudarila, da v raziskavi niso ocenjevali okusa hrane in načina, kako je pripravljena, pač pa vnos hranil. Hrana je tako včasih z vidika hranil povsem ustrezna, vendar pripravljena tako, da komu morda ne ustreza, je razložila Živa Lavriša.

Za zagotavljanje optimalne oskrbe bi bila v domovih za starejše smiselna uvedba strokovnega tima, ki bi poleg zdravnika vključeval tudi dietetika ter kineziologa ali fizioterapevta. »Kar lahko domovi naredijo glede na trenutno stanje, je zagotavljanje ustrezne količine beljakovin, to je od 25 do 30 gramov v glavnih obrokih, tu so možne izboljšave predvsem pri zajtrku in večerji,« ugotavlja Živa Lavriša.