Društvo Humanitarček s sedežem v Mariboru deluje že 14 let. Na spletni strani ste zapisali, da ne iščete projektov v daljni Afriki, saj so bolečina, žalost, revščina že pred našimi vrati. Koliko ljudem ste v tem času pomagali?

Morali bi pogledati natančne številke, a letos imamo več kot 3500 vključenih #vid. V teh letih je skupno število preseglo 20.000. Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani za 0,6 odstotne točke višja kot leto prej, kar se pozna tudi pri nas, sploh po poplavah. Bojimo pa se, kaj bo prinesla zima. Že prej so imeli marsikje v stanovanju od 11 do 15 stopinj, letos pa nas zaradi spremembe tarifnega sistema skrbi, da bodo imeli še manj, saj marsikdo ne razume tarifnega sistema in ne upajo vklopiti niti grelnih odej.

»Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani za 0,6 odstotne točke višja kot leto prej, kar se pozna tudi pri nas, sploh po poplavah. Bojimo pa se, kaj bo prinesla zima. Že prej so imeli marsikje v stanovanju od 11 do 15 stopinj, letos pa nas zaradi spremembe tarifnega sistema skrbi, da bodo imeli še manj, saj marsikdo ne razume tarifnega sistema in ne upajo vklopiti niti grelnih odej,« pravi Ninna Kozorog. Foto Jože Suhadolnik

Pomoči starejšim je namenjen projekt Vida. Kako prepoznate ljudi, ki potrebujejo pomoč?

Veliko večino prijav za projekt Vida dobimo od sosedov, patronažne službe, poštarjev, včasih tudi od komunale, župnišča, prodajalk v trgovini. Veseli smo, da nam je uspelo postaviti takšno mrežo, da ljudem ni vseeno in poiščejo pomoč za svoje sosede, pa tudi popolne neznance.

Ali se starejši kdaj tudi sami obrnejo na vas?

Zelo redko. Če že, na predlog socialne službe in ob njeni pomoči.

Kako jim pomagate?

Namen projekta je celostna pomoč starejšim, se pravi opolnomočenje v vseh vidikih, tako z vključitvijo v lokalna društva, poravnavo dolga, prilagoditvijo stanovanja, s toplimi obroki. Pomagamo pri optimizaciji prostora, saj marsikje živijo v dotrajanih bivališčih, kjer ustrezno zapremo oziroma izoliramo samo uporabne prostore. Navadno staro pohištvo zamenjamo za takšno, ki ga je lažje čistiti in ne veže nase vlage.

V zadnjem času poskušamo tudi s skupnostmi, ko v večjo nepremičnino naselimo več starejših, tako zaradi družbe kot zaradi optimizacije stroškov. Včasih se ne izide in moramo zamenjati »sostanovalce«, a večinoma so zadovoljni. Trudimo se tudi, da jim preprosto, z malimi dejanji, lepšamo vsakdanjik, na primer s tortami za rojstni dan. Vedno znova se nam orosijo oči ob njihovi ganjenosti, ko dobijo prvo torto v življenju. Prav tako se trudimo z obiski morja, izleti, »toplicami za pregret kosti«, skratka z vsem, kar jim lepša jesen življenja.

KARIKATURA: Marko KOčevar

Skupaj s Simbiozo ste organizirali Čvekifon, brezplačen klepetalnik starejših s starejšimi, na številki 080 38 07. Kako je obiskan?

Čvekifon še vedno deluje in na to smo res ponosni. To ni svetovalna linija, ampak starejšim omogoča predvsem človeški stik. Klici so brezplačni in varni, saj sta telefonski številki klicatelja in prejemnika klica zakriti, če pa se ujameta, si ju lahko sama izmenjata.

S projektom 30 dni za 30 srčnih dejanj vračate čarobnost prazničnemu decembru, kar se je razširilo po vsej Sloveniji. Boste projekt spodbujali tudi letos?

Seveda! To je naš paradni, najljubši in najtoplejši projekt, ki že 15. leto vključuje skritega božička za brezdomce in skritega božička za starejše. Nas pa pred tem čaka še naša akcija Kamenčki prijaznosti, ko bomo ob mednarodnem dnevu prijaznosti spet preplavili Slovenijo. Letos jo namenjamo spominu na nam ljubo Anito Ogulin, zato bomo v svet spustili samo z naše strani 500 kamenčkov zlate barve, s srcem. Kajti Anita Ogulin je bila res veliko, zlato srce. In nam bo decembra še kako manjkala, saj nas je vedno spodbujala.

V projekt Vida je letos vključenih več kot 3500 starejših. Foto arhiv Humanitarčka

Koliko prostovoljcev deluje v društvu Humanitarček?

Aktivnih je 12. Drugi so del »mreže« in delujejo pod posameznimi koordinatorji. Malo smo zoprni z vključitvijo, kdo je lahko prostovoljec, saj zahtevamo izobraževanja. Vendarle gre za ranljivo skupino, zato ni primerno objavljanje na instagramu, tiktoku ... Smo pa Slovenci res srčni, želimo si pomagati. Le malce je ljudem še treba dopovedati, da je najlepša pomoč tista tiha, ko ne objaviš 89-letne Monike na instagramu.

Ali še prodajate knjigo Le Vida: recepti življenja, v kateri so zbrani okusni in poceni obroki za dva do tri osebe za manj kot pet evrov?

Ne. Prodali smo 12.000 izvodov. Čakamo, da nam bo uspelo zbrati sredstva za ponatis, saj želimo, da gre celoten izkupiček za tople obroke. Knjiga je zelo barvna, cena tiska in vezave pa je zrasla. Je pa knjiga dostopna v vsaki knjižnici.