Komu so namenjeni zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja, ki delujejo v zdravstvenih domovih? Ali so v vseh zdravstvenih domovih?

Delujejo v vseh 61 zdravstvenih domovih po Sloveniji. Centri za krepitev zdravja (CKZ) so namenjeni starejšim od 30 let, pri katerih ugotovimo nezdrav življenjski slog na področjih prehrane, telesne dejavnosti, kajenja in pitja alkohola, prav tako odraslim, ki se spoprijemajo z depresijo, tesnobo ali pretirano izpostavljenostjo stresu, ter odraslim z debelostjo in sladkorno boleznijo. Namenjeni pa so tudi otrokom in mladostnikom s povečanim tveganjem za debelost.

»V mreži CKZ in ZVC je zaposlenih 193 diplomiranih medicinskih sester, 82 psihologov, samo v CKZ pa je 61 dietetikov, 90 fizioterapevtov in 48 kineziologov,« je povedal Radivoje Pribaković Brinovec. FOTO: arhiv NIJZ

Mrežo zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC) smo postavili leta 2002 ob sprejetju nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Od leta 2013 smo jih nadgradili v centre za krepitev zdravja, v katerih deluje razširjen multidisciplinarni tim, sestavljajo ga diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt, psiholog, dietetik in kineziolog. V teh je dostopnih več storitev za spremembo življenjskega sloga, večjo pozornost namenjajo ranljivim skupinam ter sodelujejo z drugimi organizacijami in posamezniki v lokalnem okolju pri krepitvi zdravja prebivalcev. CKZ je danes 42, ZVC je še 19. V prihodnjih dveh letih je načrtovana njihova nadgradnja v CKZ.

Kaj vse ponujajo pacientom?

Ti centri izvajajo kratke skupinske delavnice, ki trajajo od 90 do 120 minut, o zdravem življenjskem slogu, o zvišanem krvnem tlaku, krvnem sladkorju in maščobah v krvi, o sladkorni bolezni tipa 2. V obliki enkratne obravnave potekajo tudi testiranja telesne pripravljenosti, presejanje za funkcijsko manjzmožnost in tehnike sproščanja. Prav tako izvajajo dolgotrajne obravnave, skupinske in individualne, ki trajajo od štiri tedne do leto in pol, in sicer o zdravem prehranjevanju, zdravi telesni dejavnosti, zdravem hujšanju, obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, o spoprijemanju s stresom, depresijo, tesnobo, o zdravih odnosih, tu so še individualno in skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja ter individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Aktivnosti se torej izvajajo v različnih oblikah, skupinsko, individualno, kot krajše delavnice ali dolgotrajnejše obravnave.

Koliko je v centrih zaposlenih in koliko pacientov obravnavajo?

V obeh mrežah je zaposlenih 193 diplomiranih medicinskih sester in 82 psihologov, samo v mreži CKZ pa je 61 dietetikov, 90 fizioterapevtov in 48 kineziologov. Na leto obravnavajo 45.500 pacientov. Dobrih 30 odstotkov je starejših od 65 let.

Kolikšno je povpraševanje po storitvah v okviru ZVC in CKZ? Ali je teh centrov dovolj glede na potrebe?

Ocenjujemo, da v mreži CKZ in ZVC trenutno ustrezno odgovarjamo na potrebe odraslih prebivalcev. Slabša je dostopnost za otroke in mladostnike, za katere je izključno v CKZ dostopna le Družinska obravnava za zdrav življenjski slog, ki je namenjena otrokom s povišano telesno maso in zmanjšano telesno zmogljivostjo. V to obravnavo trenutno vključujemo le otroke v 4. in 6. razredu osnovne šole.

Kako pacienti pridejo do kakšne storitve oziroma obravnave? Kdo jih napoti, kje se morajo prijaviti, so čakalne vrste?

Prva vstopna točka za mrežo CKZ in ZVC je preventivni pregled pri izbranem osebnem zdravniku oziroma diplomirani medicinski sestri v ambulanti družinske medicine. Če zaključki tega pregleda pokažejo dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni ali že kronično bolezen, pacienta od tam usmerijo na ustrezne aktivnosti. Prav tako to lahko stori patronažna medicinska sestra, če ob obisku na domu presodi, da bi udeležba pripomogla k ohranjanju, krepitvi ali izboljšanju zdravja, pa tudi lečeči psihiater, diabetolog, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti.

Poleg tega v CKZ ali ZVC lahko vstopite neposredno. Pacient pokliče v center v najbližjem zdravstvenem domu in se glede na svoje potrebe dogovori za uvodni individualni posvet s strokovnjakom, ta ga nato usmeri na ustrezno delavnico ali svetovanje o spreminjanju nezdravih življenjskih navad v vsakdanjem življenju. Čakalnih dob v tej mreži ni. Ponavadi pacient počaka na datum začetka delavnice, na katero je napoten, kar traja največ nekaj tednov. Več o programu, vseh aktivnostih in lokacijah najdete na www.skupajzazdravje.si.