
Neomejen dostop | že od 14,99€
Šoštanjčani so ta teden že osmič lahko prišli na infotočko, ki je odprta vsak drugi ali tretji torek v mesecu, po informacije o načrtovani plavajoči sončni elektrarni (PSE) na Družmirskem jezeru. Pravega zanimanja ni, kar ni nepričakovano, glede na to, da jim večine odgovorov še ne morejo dati. Ker strokovne podlage šele pripravljajo, ni znano, kako velika bo elektrarna, koliko bo stala, in kar občane najbolj zanima, kaj bo Šoštanj imel od tega.
Vlada je na novembrski seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za PSE Družmirje. Za zdaj je predvideno, da bi elektrarna pokrila največ polovico jezera, to je približno 70 hektarov. Imela bi do 140 megavatov moči in na leto bi proizvedla do 140 gigavatnih ur električne energije. Vodja projekta na HSE Simon Čižmek je v torek dve uri v avli občine Šoštanj (najprej so infotočke pripravili v avli Teš) čakal občane, da bi jim pojasnil, kar jim lahko, a je dočakal le dva: »Običajno ljudi zanima, kako bo elektrarna videti in kaj bodo imeli od tega.«
A prav na ti dve vprašanji odgovorov še ni, je pojasnil Čižmek. »Zdaj smo v fazi izdelave strokovnih podlag, tako da še ni znano, kakšna bo elektrarna. Za zdaj imamo številke, ki so znane iz pobude, vendar se bodo skoraj gotovo znižale zaradi ublažitvenih ukrepov.« Ni znano, kako bodo elektrarno sidrali, koliko bo stala in kaj bodo Šoštanjčani od nje imeli, pravi Čižmek: »Ekonomski model elektrarne se še določa. Smo pa tu, da ljudem povemo, v kateri fazi smo, kaj delamo, sprejemamo njihove informacije in jih posredujemo naprej.«
A veliko ljudi jim ne zaupa več. Walter Kolar iz Civilne iniciative Šoštanj je povedal, da so lani s Šaleškim ekogibanjem zbirali podpise proti PSE: »Zbrali smo 1670 podpisov in jih poslali na ministrstvo. Kako lahko rečejo, da so na osnutek DPN dobili par deset pobud? Samo jaz sem jih dal šest. Na koncu bodo pa rekli, da to ljudi ne zanima, saj ni nikogar, ki bi vsemu temu nasprotoval.« Čižmek je zatrdil: »Mi teh 1670 podpisov nismo videli.«
Kolar je prepričan, da je plavajoča elektrarna izsiljena. »Pred tremi leti smo imeli referendum, da se ob vodi in na vodi ne sme ničesar graditi. To so povozili z enim dodatnim členom v zakonu o vodah, ki določa, da je dovoljena umestitev fotovoltaične naprave na Družmirsko in Velenjsko jezero. Velenje je imelo krizno sejo, na kateri so povedali, da tega nočejo zaradi razvoja turizma, Šoštanj pa ni imel ničesar. Bil je postavljen pred dejstvo. Čeprav v Sloveniji zunaj Šoštanja in Velenja sploh ne vedo, kje je Družmirje bilo. To sta vedela le investitor in lobist,« je dejal.
Dodaja, da Šoštanj od tega ne bo imel ničesar. »Tu ne bo elektrike, ker bo porabljena za proizvodnjo vodika. Niti en vat ne bo porabljen za gospodinjstvo, kaj šele za 35.000 gospodinjstev. To ni zeleni prehod.« Da HSE načrtuje PSE Družmirje za proizvodnjo čistega vodika v Tešu, smo novembra lani slišali tudi na konferenci vodikovega ekosistema Severnega Jadrana v Novi Gorici.
Kolar pravi, da se ljudje zaradi izgubljenih podpisov počutijo izigrane in da so se nekateri že vdali: »Minister Bojan Kumer je na okrogli mizi dejal, da če se bodo ljudje odločili, da tega ne želijo, bodo to končali. Najmanj desetkrat smo že povedali, da tega nočemo, pa še vedno ženejo to svinjarijo naprej.« Dodal je, da razmere v Šoštanju niso rožnate: »Tisti, ki so zaposleni v premogovniku in elektrarni, se ne bodo podpisali proti elektrarni. Ti se bojijo za službo, ker so obremenjeni z limitom, kreditom, lizingom za avtomobil, imajo majhne otroke … In to naša vladajoča struja ve.« A pravi, da bodo vztrajali: »Naslednja bo nepokorščina. Shod pred občino, da bo moral župan z občinskim svetom nekaj ukreniti. Občinski svet in župan sta namreč tista, ki bi se morala s tem ukvarjati. Ne mi.«
Po zaprtju infotočke je bil v šoštanjskem kulturnem domu še pogovor o prihodnosti energetike in Tešu, ki ga je pripravil občan Nace Serdinšek. Obisk je bil zelo slab. So pa tudi tam župana Velenja Borisa Goličnika pozvali, da se izreče o plavajoči elektrarni. Tam ni ničesar dejal, za Delo pa je povedal, da čakajo na informacije: »Za zdaj ni še nič dorečenega. Ko bo znanega več, ko bo narejena presoja vplivov na okolje, se bomo lahko opredelili.«
Velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol je na seji državnega sveta vlado vprašal, kdaj bo sprejela in v zakonodajni postopek predložila zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Državni svet je vprašanje soglasno podprl in ga posredoval vladi, so sporočili iz velenjske občine. Dermol je v državnem svetu spomnil, da je bila zaveza države ob sprejetju interventnega zakona, da bo zakon sprejet junija letos, zato bi morali imeti že potrjena vsaj izhodišča. Iz velenjske občine so sporočili, da »Šaleška dolina potrebuje čas za prestrukturiranje, uveljavitev strukturnih rešitev in čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo omogočil njeno celovito razvojno prestrukturiranje. Brez tega ni mogoče zagotoviti trajnostne prihodnosti prebivalcev savinjsko-šaleške regije. Država je sprejela odločitev o izstopu iz premoga, zato je odgovorna za zagotavljanje pravičnega prehoda in podporo pri izstopu iz premogovnega sektorja.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji