Holding Slovenske elektrarne (HSE) namerava na Družmirskem jezeru pri Šoštanju postaviti prvo plavajočo sončno elektrarno pri nas. Zasedla bi največ polovico Družmirskega jezera in brez emisij škodljivih snovi proizvedla 140.000 megavatnih ur električne energije na leto, kar je približna količina energije, ki jo v letu dni porabi 35.000 gospodinjstev.

V najboljšem primeru se bo gradnja začela v letu 2026 in trajala največ pol leta. Trenutno je projekt še v začetnih fazah načrtovanja in umeščanja v prostor.

V svetu postaja vedno bolj aktualno vprašanje, kako povečati proizvodnjo sončne energije, če primanjkuje zemljišč celo za kmetijstvo in stanovanjsko gradnjo. Odgovor na to je: voda. Povečati proizvodnjo sončne energije s pomočjo vodnih površin, je tisto, kar počnejo Japonci že od leta 2007, ko so na otoku Honšu, v prefekturi Aiči, postavili prvo plavajočo sončno elektrarno (PSE) na svetu in postali ena vodilnih svetovnih sil na tem področju.

Kot pojasnjuje investitor v PSE Družmirje, HSE, je zamisel o »sončni elektrarni na vodi »stara približno toliko, kot je staro zavedanje, da je treba Šaleško regijo prestrukturirati«, hkrati s prestrukturiranjem pa »učinkovito in pametno izkoristiti prostor in se celovito lotiti urejanja celotne doline po koncu izkopavanja lignita«. »Tak pristop so uporabili tudi v drugih premogovnih regijah v Evropi in deluje, zato je primerno te dobre prakse prenesti tudi v naše okolje,« dodajajo.

Plavajoče sončne elektrarne so v Evropi in drugod po svetu že uveljavljen in sprejemljiv način rabe obnovljivega vira energije – energije sonca. Največ jih premorejo na Nizozemskem, postavljene so tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Portugalskem, v Franciji, Albaniji ...

PSE kot del prestrukturiranja regije

Postavitev PSE na Družmirskem jezeru je, kot navajajo v HSE, sicer eden ključnih načrtovanih projektov, opredeljenih v strateških dokumentih prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije v skladu z načeli pravičnega prehoda. Plavajoča sončna elektrarna Družmirje ni pomembna le kot samostojen energetski objekt, poudarjajo, temveč tudi kot del aktualnega projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja občin Velenje in Šoštanj.

Plavajoče sončne elektrarne so v Evropi in drugod po svetu že uveljavljen in sprejemljiv način rabe obnovljivega vira energije – energije sonca. Na sliki vizualizacija plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. FOTO: HSE

Država je kot primerna za postavitev fotonapetostnih naprav prepoznala predvsem degradirana območja in tista, ki so antropogenega izvora, pravijo na HSE, med drugimi tudi umetno nastalo Družmirsko jezero. »Za umestitev PSE na Družmirsko jezero smo se odločili, ker je v neposredni bližini že vzpostavljena potrebna energetska infrastruktura, na katero je mogoče navezati tako veliko sončno elektrarno, prav tako pa je območje pod Družmirskim jezerom še vedno aktivno rudarsko območje. Dokler se bo izvajalo rudarjenje in predvidoma še nekaj let po tem bo raba Družmirskega jezera z okolico omejena in bo območje posledično neprimerno za kakršnokoli drugo rabo,« svojo izbiro pojasnjujejo na HSE in dodajajo, da na Družmirskem jezeru veljajo določene omejitve glede rabe vodnega zemljišča, in sicer je raba jezera in okoliškega prostora omejena s pogoji Premogovnika Velenje. Ker Družmirsko jezero »ni prepoznano kot vodno telo«, je »prepoznano kot potencialno in primerno za postavitev PSE«.

Z vidika posegov v okolje gre za sorazmerno nezahteven poseg, ocenjujejo, saj niso predvideni večji gradbeni posegi. Celotna konstrukcija se sestavlja na montažni ploščadi, pontoni s konstrukcijo pa se namestijo na vodno površino in ustrezno sidrajo; sončna elektrarna se prek povezovalnega kabla priključi na elektroenergetsko omrežje. »Točko priključitve« predstavlja Termoelektrarna Šoštanj.

Kaj lahko PSE Družmirje prinese (ob)vodnemu življu?

Plavajoča sončna elektrarna Družmirje bo postavljena najmanj 40 metrov od obale, na gladino jezera, na plavajoče pontone, ki bodo ustrezno sidrani. V 40-metrskem pasu ob obali jezera je največ vodnega rastlinstva in živalstva, odgovarjajo v HSE. S tem ukrepom naj bi tudi zagotovili, »da ne bo vpliva na območje, ki je najbolj pomembno za ohranitev in nadaljnji razvoj vodnega in obvodnega rastlinskega ter živalskega sveta«. Ker se pojavlja veliko, tudi nasprotujočih si navedb v zvezi s tem, bodo javnosti, kot napovedujejo, v času naslednje javne razgrnitve predstavili vse podatke, pridobljene in analizirane v postopku okoljske presoje.

V okviru državnega prostorskega načrtovanja bodo namreč izdelali okoljsko poročilo in izvedli postopek celovite presoje vplivov na okolje, s katerima bodo preverjali morebitne vplive projekta na vodni in obvodni živelj in določili tudi ukrepe za zmanjšanje oziroma preprečitev morebitnih negativnih vplivov. »Glede na izkušnje iz tujine, kjer PSE postavljajo tudi na vodnih zajetjih za pitno vodo, ne pričakujemo negativnih vplivov na okolje ali kakovost vode,« še dodajajo.

Hitra, tiha in čista gradnja

»Gradnja bo hitra, tiha in čista,« napoveduje investitor v prvo PSE v Sloveniji in ocenjuje, da bo za njeno postavitev potreboval od tri do šest mesecev, v kar pa ni všteto trajanje gradnje elektropriključka. V primeru, da se postopek državnega prostorskega načrta zaključi brez večjih zapletov in zakasnitev, bi s prvimi deli lahko začeli v letu 2026. Kot investitor ima HSE interes, da se postopki izvedejo »korektno in premišljeno, prav tako pa tudi čim hitreje«. Razlog za to so projekti prestrukturiranja regije, ki so odvisni drug od drugega: pravočasna izvedba enega omogoča tudi pravočasno izvedbo drugih.

Znotraj Centra za pravični prehod oziroma v okviru prestrukturiranja premogovne regije skupina HSE v Šaleški dolini pripravlja več vzporednih projektov, za katere je mogoče pridobiti evropska sredstva iz skladov za pravični prehod in modernizacijo. Pri vseh projektih poleg lastnih sredstev računajo tudi na nepovratna sredstva. Med večjimi projekti je gradnja toplotne črpalke za proizvodnjo toplote za sistem daljinskega ogrevanja. Energijo zanjo naj bi proizvajala prav PSE Družmirje.