Neomejen dostop | že od 9,99€
Konferenca vodikovega ekosistema Severnega Jadrana, na kateri so predstavili razvoj projektov s področja čistih vodikovih tehnologij potencialnim investitorjem, je potekala v sredo in četrtek v Novi Gorici. Evropska unija je projekte podprla s 34 milijoni evrov, skupna ocena napovedanih naložb iz zasebnih in javnih virov pa je 1,4 milijona evrov.
Osrednjo os omenjenega povezovanja predstavlja Severnojadranska vodikova dolina (North Adriatic Hydrogen Valley – NAHV), ki prek programa Obzorje in drugih evropskih podpornih mehanizmov povezuje Slovenijo, Hrvaško in italijansko deželo Furlanijo - Julijsko krajino, vodilni partner pa je HSE. Pobuda vključuje že 40 partnerjev s področja industrije ter znanstvenoraziskovalnih, izobraževalnih in političnih institucij. Načrtujejo 17 projektov, ki so povezani s proizvodnjo, transportom in uporabo zelenega vodika. Projektni cilj pa je ustvariti 5000 ton obnovljivega vodika na leto. To je v skladu z načrti evropskega zelenega energetskega prehoda, ki so usmerjeni k razogljičenju v industriji, transportu in mestnem prometu. HSE načrtuje proizvodnjo čistega vodika v Termoelektrarni Šoštanj, za kar bi vzpostavili prvo plavajočo sončno elektrarno pri nas, in sicer na Družmirskem jezeru. Med slovenskimi partnerji NAHV so še Steklarna Hrastnik, Salonit Anhovo, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Univerza v Ljubljani in Institut Jožef Stefan.
Vodik namreč omogoča shranjevanje in prenos energije in je pomemben kot alternativa električnim baterijam. Način pridobivanja tega elementa je enostaven – z elektrolizo vode, a je pomembno, da se pri tem uporabljajo obnovljivi viri energije, kot sta veter in sonce.
»Glede na naraščajoč portfelj inovacijskih in naložbenih pobud lahko predvidevamo rastoče obdobje intenzivnega razvoja in izmenjave kompetenc ter prenosa tehnologij v prakso, posledično pa tudi razvoja in rasti novih podjetij, ki izhajajo iz tekočih in prihodnjih pobud EU na področju vodika,« je ob odprtju konference dejal Jurij Giacomelli, predstavnik družbe Meta Circularity, ki je s podjetjem Ecubes organizirala konferenco vodikovega ekosistema Severnega Jadrana.
Razvoj čistih vodikovih tehnologij je še globoko v razvojni fazi, zato njihovo financiranje zahteva zajetne državne oziroma evropske spodbude, pozneje pa naj bi sledile še obsežnejše zasebne naložbe. »Naš cilj je podpreti razvoj ekosistema ter povezati razpoložljive vire z motivacijo in talenti, vse to pa temelji na močnem predvidevanju vloge čistega ali obnovljivega vodika za bolj trajnostno prihodnost,« je poudaril Giacomelli. Septembra so vzpostavili tudi severnojadransko investicijsko platformo za čisti vodik (North Adriatic Clean Hydrogen Investment Platform – Nachip), ki pokriva pet industrijskih pilotnih projektov, tem pa naj bi se v prihodnjih letih prek javnih natečajev pridružilo še 18 malih in srednjih inovacijskih podjetij.
Novogoriške konference, ki je potekala pod pokroviteljstvom Evropske prestolnice kulture 2025, so se udeležili tudi študentje United World Collegea Adriatic iz Devina, International Master of Business Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, oddelka za industrijski inženiring Fakultete za inženirstvo in arhitekturo Univerze v Trstu in skupina študentov Tehnične univerze iz nizozemskega Delfta. Slednji so predstavili tudi svoj eksperimentalni projekt – avtomobil, ki je rekorder po prevoženih kilometrih na enoto porabljenega vodika.
V podjetju Ecubes pa so včeraj spregovorili o posebni tehnologiji za transport vodika, ki jo sami razvijajo. Temelji na posebni soli, ki lahko nase veže vodik, in je topna v vodi. V primerjavi z amoniakom, ki se danes večinoma uporablja za transport vodika, ima po njihovih navedbah številne prednosti, od stroškovnih do ekoloških. Inovacijo bodo testirali v tržaškem pristanišču.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji