Načrtujejo največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi

Državni prostorski načrt za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru bi bil po optimističnem scenariju lahko sprejet leta 2026, prvi kilovati pa bi v omrežje stekli leto pozneje. Dokončnih odločitev še ni, se pa poraja veliko vprašanj. Lokalna skupnost se sprašuje, kaj bo imela od tega, okoljevarstvenike in mnoge domačine skrbi okolje. Nekaj odgovorov je dal obisk take elektrarne v Avstriji, ki pa je pravi palček proti temu, kar se obeta v Šoštanju.

HSE je predstavnike lokalne skupnosti in novinarje odpeljala na ogled tretje največje plavajoče sončne elektrarne (PSE) v Evropi, v Grafenwörthu blizu Dunaja. Elektrarna z močjo 24,5 megavata na leto proizvede okoli 26,7 gigavatne ure električne energije. Umestili so jo v dve opuščeni gramozni jami, območje je v celoti industrijsko in ograjeno. Tudi zato so jo umestili zelo blizu brega, prekrili pa so 42 odstotkov vodne površine oziroma 14 hektarov.

Vizija za prvo sončno elektrarno na vodi

Postavilo jo je podjetje BayWa, ki tovrstne elektrarne gradi po vsej Evropi, je povedal produktni vodja za PSE v družbi Michele Tagliapietra. Po njegovih besedah so stroški postavitve elektrarne na vodi višji za 10 do 15 odstotkov, a je mogoče proizvesti od enega do tri odstotke več energije: »Lahko pa prihranimo pri najemnini, ki je za vodne površine nižja kot za zemljišča. Če imamo na voljo zemljišče in vodno površino, bomo več zaslužili, če sončno elektrarno postavimo na zemljišče. PSE ne gradimo, ker bi bila cenejša, ampak ker omogoča, da združimo že obstoječe aktivnosti in da zmanjšamo pritisk na zemljišča.«

Tagliapietra je dejal, da PSE postavljajo le na umetna jezera. Kakovost vode in vse parametre, kot so temperatura, pH, količina raztopljenega kisika, spremljajo pod sistemom PSE in na prostem delu. Negativnih vplivov ne opažajo, nasprotno, do danes so vplivi pozitivni, študije delajo po vsej Evropi. Na Nizozemskem se je ribja populacija celo povečala, več je tudi različnih vrst rib. »Je pa to seveda treba preverjati pri vsakem jezeru posebej, treba se je odločiti za pravo pokritost jezera, pravo obliko elektrarne,« je še pojasnil Tagliapietra.

Plavajočo sončno elektrarno v bližini Dunaja so postavili na predlog tamkajšnje občine, ki je lastnica gramoznih jam, na katere so umestili elektrarno. Občina za to prejema najemnino. FOTO: Špela Kuralt/Delo

In Družmirje?

Avstrijska PSE je ogromna, zlasti ko jo človek pogleda z malce višje lokacije. Na Družmirskem jezeru bi bila še od petkrat do šestkrat večja. Za zdaj načrtujejo, da bi pokrila največ polovico jezera, okoli 70 hektarov. Imela bi do 140 megavatov moči in bi na leto proizvedla do 140 gigavatnih ur električne energije.

Čeprav so podatki drugih PSE o vplivu na kakovost vode spodbudni, je vprašanje, koliko so primerljivi, glede na to, da bo v Šoštanju pokrita več kot petkrat večja površina. Vodja za okolje in prostor na HSE Goran Mandžuka je poudaril, da se trenutno začenja celovita presoja vplivov na okolje: »Nosilci urejanja prostora zahtevajo strokovne podlage. Z njihovo izvedbo in izvedbo okoljskega poročila bomo prišli do optimalne površine.« Vodja projekta na HSE Simon Čižmek pa je poudaril, da bi bila elektrarna na Družmirskem jezeru od brežin umaknjena najmanj 40 metrov, na delu, kjer so oziroma bodo druge aktivnosti, tudi turistične, pa do 300 metrov.

Brez lastnega vira elektrike smo na poti v novo krizo

Po prvih grobih ocenah bi PSE na Družmirskem jezeru stala okoli 100 milijonov evrov, kar bi po Čižmekovih navedbah financirali z lastnimi sredstvi, posojili in nepovratnimi sredstvi iz sklada za pravični prehod. Zakaj sploh postaviti elektrarno na jezero, ob tem da je že v Šaleški dolini precej degradiranih površin, kaj šele v vsej državi? »Strošek PSE je specifično nekoliko višji, ampak druga zemljišča so zelo dragocena za kakšno drugo uporabo,« je odgovoril Čižmek. »Pomemben podatek pa je, da Družmirsko jezero leži blizu ene najmočnejših elektroenergetskih točk v Sloveniji, kar je pomembno, da proizvedeno energijo spravimo do elektroenergetskega omrežja.«

Prepričati lokalno skupnost

V Avstriji težav z lokalno skupnostjo in umeščanjem v prostor ni bilo. Razumljivo, saj je občina lastnica gramoznic in je župan sam poklical investitorje, ali bi elektrarno postavili. Občina od energetskega podjetja za PSE v gramoznicah prejema najemnino. Po podatkih zemljiške knjige je lastnica parcel, kjer leži Družmirsko jezero, večinoma država, nekaj pa jih ima tudi Premogovnik Velenje. Kaj bo torej Šoštanj imel od plavajoče sončne elektrarne?

Za prehod na čisto energijo bodo ključna prihodnja leta

Pomočnik direktorja Teša Mitja Tašler pravi, da se bo treba dogovoriti: »Lahko se pridobi cenejša električna energija po stroškovni ceni. Lahko se električna energija nameni za proizvodnjo toplote in vplivamo na ceno toplote. To pa je tudi zelo dober potencial za razvoj jezera in objezerskega življenja.« Ali se mu vendarle ne zdi, da avstrijski gramoznici nista primerljivi z Družmirskimi jezerom, ki je bistveno lepše, omogoča rekreacijo, ribolov, plavanje, veslanje? »Absolutno je jezero lepše, je tudi dosti večje, zato ima večji potencial razvoja, PSE se lahko bolj odmakne od obale,« je dejal Tašler.

Dodal je, da je PSE eden od projektov v prestrukturiranju regije in izhodu iz premoga in da bodo le sinergijski učinki z drugimi projekti dali želene rezultate: »Sončna elektrarna bi lahko služila za proizvodnjo zelenega vodika, čaka nas tudi izziv preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. PSE bi lahko poleti zagotavljala električno energijo za proizvodnjo toplote s toplotnimi črpalkami.«

Dermol: V Šaleški dolini ne smemo biti talci

Šaleškega Eko gibanja, ki nasprotuje postavitvi PSE zlasti zaradi okoljskega vpliva, HSE ni povabil na ogled avstrijske elektrarne, tja pa je odšlo pet svetnikov in direktor šoštanjske občinske uprave, je povedal župan Boris Goličnik: »Za nas sta ključni dve vprašanji, kakšna bo presoja vplivov na okolje in kaj bodo od tega imeli občani. Šele potem bomo lahko več povedali.«