Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Knjiga

V svetu čarovnikov in zmajev – fantazijsko literaturo prebirajo vse generacije

Fantazija je tudi v svetu – razen večjih serij, kot sta na primer Harry Potter in Pesem ledu in ognja – še vedno relativno nišni žanr.
Pisci fantazijske književnosti pri nas nimajo prostora za rast in oblikovanje, je poudaril glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov. FOTO: promocijsko gradivo
Pisci fantazijske književnosti pri nas nimajo prostora za rast in oblikovanje, je poudaril glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov. FOTO: promocijsko gradivo
29. 4. 2022 | 06:02
29. 4. 2022 | 10:08
9:05

V nadaljevanju preberite: 

Žanrska literatura je tako v Sloveniji kot v svetu nemalokrat odrinjena, sploh pri tistih, ki menijo, da gre za manj kakovostna literarna dela, namenjena zabavi mlajših bralcev – tistih, ki raje posegajo po »resnejši literaturi«. Kaj povzroča takšne predsodke, kaj zaznamuje produkcijo (slovenske) fantazijske literature in kako je sprejeta med kritiki in bralci?

Pri nas je žanr še vedno »sumljiv«, je poudaril glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, čeprav nove generacije kritikov in urednikov to počasi spreminjajo, razlog je v majhnosti trga, večinoma odvisnega od subvencij, ki so namenjene predvsem nežanrski, »resni literaturi«; »še Golobove kriminalke izhajajo s subvencijo, pa je (slovenska) kriminalka trenutno pri nas najbolj popularen in prodajan žanr. To pomeni, da fantazijsko literaturo v slovenščini pišejo večinoma entuziasti in da večinoma izhaja pri polprofesionalnih založbah ali celo samozaložbah, kar se pozna na kakovosti. So pa nekatera znamenja, da se to morda počasi spreminja.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine