V nadaljevanju preberite:

Od leta 2018 je zaslužna profesorica ljubljanske univerze, od leta 2021 izredna članica SAZU. Kot profesorica na FDV je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja zaznavala, da med mladimi vedno bolj prevladujejo vrednote človekovih pravic. Potem se je vrednostna usmeritev postavila na glavo.

Upam, da prihaja nova in aktivnejša generacija, ki spet skuša aktivno sooblikovati prihodnost in postavlja na svetovni dnevni red novo agendo: podnebne spremembe, trajnostni razvoj, delitvena ekonomija, bazična demokracija. Ne smemo podcenjevati tega potenciala mladih.

Mladi se vse bolj delijo na zmagovalce in poražence sodobnega družbenega razvoja. Če je bila včasih ulica prostor za oblikovanje nove socialne identitete mladih, je zdaj prostor za begajoče mladostnike. Zdaj na ulici niso več uporniki, ampak otroci brez prihodnosti.

Posebnost v Sloveniji je ekskluzivno zaupanje staršem in nekritično prevzemanje njihovih vrednot in aspiracij, česar ne zaznavajo raziskave nikjer drugje po Evropi. Očitno smo naredili najmanj za to, da bi se mladi osamosvojili. Ko so nekaj podobnega zaznali pred dvajsetimi leti v Skandinaviji, so takoj prilagodili politiko za mlade.

Ravnodušnost družbe do mladih, in to ne glede na kult mladosti, ki sicer vlada v množični kulturi, kaže na neodgovornost družbe do lastne prihodnosti. A velja tudi to: če družba gradi prihodnost ne oziraje se na svojo mladino, s tem tudi uničuje to prihodnost in svojo sedanjost, saj sedanjost brez smiselne prihodnosti teče v prazno.

Levica bi morala biti bolj vključevalna za mlade, pa strokovnjake, ljudi z novimi idejami, ki niso del nobene politike.