V intervjuju preberite:

Režiser Matjaž Jamnik (1995) in direktorica fotografije Gaja Naja Rojec (1993) sta scenarij za film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad napisala skupaj. Poudarjata, da to še zdaleč ni samo njun projekt, temveč gre za skupno delo več študentov in sodelavcev na AGRFT, še posebno to velja za sošolca Kristiana Božaka Kavčiča. Uvrstili so se celo v program Cinéfondation filmskega festivala v Cannesu. Gre za tekmovanje filmskih šol, predstavniki AGRFT so bili med sedemnajstimi izbranci v konkurenci 1952 prijavljenih filmov.

Poleg filmskega ustvarjanja jima je blizu tudi književnost, saj je Matjaž nekdanji študent primerjalne književnosti, Gaja pa na nacionalni ravni vodi projekt Knjižnica pod krošnjami. Veliko razmišljata tudi o sodobni družbi, politiki, zgodovini in o tem, kako spremeniti svet na bolje.

O Cannesu:

Gaja: Naš film je že ves čas enak, a ga ljudje zaradi uvrstitve v Cannes obravnavajo drugače. S to referenco je film dobil legitimnost, enako velja za nas, ustvarjalce.

Matjaž: Festivali so institucije, zato njihova nagrada kaže, da je nekaj objektivno dobro. Enako kot se med prijatelji pogovarjamo o filmih in zraven povemo, kakšne nagrade so dobili. V resnici je to argument moči. Ker je drugače, če rečeš prijatelju, da ti je film všeč samo zaradi tebe, ali pa če poudariš še kakšno festivalsko nagrado. Če v Cannesu rečejo, da je film dober, vsi verjamemo v to. Toda največja absurdnost je, da smo vse te institucije ustvarili ljudje, in ravno ljudje jih tudi upravljamo.

O družbeni aktivnosti:

Matjaž: Žalosti me zavedanje omejenih možnosti za politično sodelovanje. Resda lahko glasujem na volitvah, se udeležim protestov, kaj kritičnega napišem na facebooku, ampak v širšem kontekstu sprememb na bolje to ni veliko. Največ, kar lahko naredim s svojim znanjem, je, da s pripovedovanjem zgodb koga pripeljem do razmisleka ali ozaveščenosti, težko pa spreminjam stvari.

Gaja: Če se ne znamo ali zmoremo izpostaviti, se lahko vsaj uklonimo sovražnosti. Že tako so med nami strah, negotovost, zmeda in jeza, vlada pa razdor samo še povečuje. Temu se moramo upreti, za začetek že na medsebojni ravni. Prava moč ljudi je v skupnosti in solidarnosti.