V intervjuju preberite:

Zaveda se, da je prihodnost na Kitajskem, zato jo vse bolj vleče na vzhod. Za povezovanje s Kitajsko je že ustanovila svoje podjetje, kasneje želi sodelovanje razširiti še v Afriko in Južno Ameriko. Njen dom je ves svet, zraven pa si želi, da bi čim širše razmišljali tudi vsi v Sloveniji. Kot mlada raziskovalka je Nina Pejič zaposlena na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Nina Pejič (1993) trenutno zaključuje doktorat in študentom tretjega letnika predava o Aziji, pri čemer opaža, da mlade generacije vse bolj zanima, kaj se dogaja v največji azijski državi. Kitajsko preučuje na več ravneh, saj je tudi generalna sekretarka Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodja raziskovalne enote v Raziskovalnem središču za Vzhodno Azijo, v svojem manjšem podjetju pa ima že nekaj zaposlenih iz Kitajske. Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham) ji je lani podelila nagrado top potencial 2020.

Osnovna ideja njenega podjetja Projecthouse CN je preprosta: omogočiti čim boljše okolje za medsebojno sodelovanje. »Pri sodelovanju s Kitajsko gotovo obstajajo ovire zaradi kulturnih razlik, drugačnih regulacij in poslovnega okolja, toda te ovire lahko presežemo, če imamo pravo strategijo in partnerje,« je dejala Nina Pejič. »Enako velja za afriške in južnoameriške trge, zato želim v prihodnosti z mojo vizijo povezati vse te trge z Evropo in med seboj.«

Razlike v pričakovanjih po spolu so res velike. Ko gre na sestanek moški, recimo moj brat, razmišlja samo o sestanku, jaz pa izgubljam čas in energijo, ali sem danes morda oblečena preveč izzivalno ali preveč resno. Želim pa razmišljati samo o vsebini.

Kitajske ne moremo meriti samo z enim dejavnikom. Z ekonomskim prebojem so iz revščine potegnili milijardo ljudi, s tehnološkim prebojem dvigujejo standard življenja tej isti milijardi. Temu se lahko le čudimo, saj gre za fantastičen napredek. Toda ko pogledamo celotno sliko, vidimo poostritev državnega nadzora, proteste …

Slovenija ima neizkoriščen potencial znanja in to bi morali graditi, razvijati meritokratsko in zelo uspešno zeleno državo. Samo predstavljajte si družbo, v kateri politika odloča na podlagi raziskav, eksperimentov, izmenjave izkušenj in v kateri obstaja stabilno poslovno okolje.