Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Kritično mišljenje je mišica, ki jo je treba trenirati

Kot večna raziskovalka Ana Pintar preučuje različna področja: tehnologijo, psihologijo, marketing, šolstvo …
Ana Pintar: Med študijem sem zelo pogrešala predmete o komunikaciji, grajenju odnosov, kako upravljati z osebnimi financami, kako investirati, kako se pogajati, kako se spopasti z mentalnimi težavami, kako ohraniti zdrav način življenja, kako se znajti v stresnih situacijah, kako se poglabljati vase, čustvena inteligenca … FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ana Pintar: Med študijem sem zelo pogrešala predmete o komunikaciji, grajenju odnosov, kako upravljati z osebnimi financami, kako investirati, kako se pogajati, kako se spopasti z mentalnimi težavami, kako ohraniti zdrav način življenja, kako se znajti v stresnih situacijah, kako se poglabljati vase, čustvena inteligenca … FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
22. 5. 2021 | 06:00
20:46

V nadaljevanju preberite:


Zagovarja tezo, da bo za razvoj tehnologije nujno treba poglobiti razumevanje človeške psihologije in vedenjskih teorij. Trenutno je Ana Pintar štipendistka Asefa, članica Beta Gamma Sigma, piše bloge, ustvarjala je podkast Vitamin Z (o znanju, ki ga šola ne uči), je pa tudi sveža magistrica ekonomske fakultete; raziskovala je apliciranje vedenjske ekonomije na produktni razvoj.

Kot večna raziskovalka preučuje različna področja: tehnologijo, psihologijo, marketing, šolstvo … V prihodnje bi rada vsa ta področja povezovala, še posebno gospodarstvo in šolski sistem, prepričana pa je, da bi se morali bolj povezovati tudi mladi in starejši.

Na Švedskem je izbira teme za zaključna dela videti tako, da podjetja razpišejo aktualne izzive, s katerimi se srečujejo. Študentje se prijavijo na delovno mesto in rešujejo izzive, ki dejansko potrebujejo rešitev. To je zelo dobra iniciativa, da se šolstvo in gospodarstvo povezujeta in da trg določa, kakšne predmete
potrebujemo.

Ko znanje usvojimo, je pomembno, kaj z njim naredimo. Da prebrano vsebino spremeniš v dejansko znanje, potrebuješ še pogovor o problematiki, soočenje mnenj, morda o tem koga tudi poučiš, saj se ravno s poučevanjem tematika najbolj vtisne v dolgotrajen spomin.

Preveč smo odtujeni od sebe. Verjamem, da lahko zmožnost samorefleksije in poznavanje samega sebe v veliki meri preprečita mentalne težave. Če bi temu posvetili več pozornosti, bi se lahko ognili več duševnim boleznim.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine