V nadaljevanju preberite:

Edino polnoč je tisti trenutek, v katerem je lahko človek v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, je napisala neka pisateljica, ki se mi ne zdi pomembna spričo nobene druge stvari, razen tega stavka, na katerega se vsako leto spomnim prav v tem času, ko je pred nami kar nekaj izjemno pomembnih polnoči, kar nekaj priložnosti, da se sanje ne ustavijo, ko odbije ura, in kar nekaj trenutkov, v katerih se bodo združili vsi trije časi. Kot tri vesolja, ki se poljubljajo in drug drugemu voščijo srečo … morda ob božiču ali novem letu ali rojstvu polnočnih otrok, obdarjenih s telepatijo, kot je to v eni od svojih zgodb povedal Salman Rushdie.