V nadaljevanju preberite:

Kljub projektom za spodbujanje bralne pismenosti in opozorilom o njeni pomembnosti so mednarodne raziskave v zadnjih letih pokazale njen padec pri slovenskih otrocih in mladostnikih. V Evropi so najuspešnejši na Irskem in v Estoniji, precej bolj bralno pismeni od slovenskih so tudi hrvaški otroci.

Mednarodna raziskava bralne pismenosti četrtošolcev Pirls 2021 je bila za Slovenijo precejšen udarec. Dvajset let, vsakih pet let, ko opravljajo raziskavo, so dosežki slovenskih četrtošolcev naraščali. Bili so vedno boljši bralci. Do leta 2021. Nacionalna koordinatorka raziskave Pirls dr. Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta razlaga, da je bila prav vztrajna rast posebnost slovenskega šolskega sistema. Kadar se zgodi tak padec, običajno preverijo, kaj se je v šolskem sistemu spremenilo.

Klemenčičeva pravi, da rezultati Pirlsa »v Sloveniji kažejo, da je zaznani padec dosežkov bralne pismenosti pri četrtošolcih najverjetneje vsaj deloma povezan z dolgotrajnim zaprtjem šol in posledično izobraževanjem na daljavo v času epidemije covida-19. Analiza mednarodnih podatkov nakazuje, da je obstajala jasna povezava med dolžino zaprtja šol in obsegom upada dosežkov, pri čemer Slovenija izstopa tako po dolžini zaprtja kot tudi po obsegu padca.« Dodaja, da je treba biti pri interpretacijah previden, saj na rezultate vpliva več dejavnikov. Hkrati pa poudarja, da smo zagotovo prvi val blaženja posledic zapiranja šol že zamudili, čeprav je politika takrat marsikaj obljubila.

Precej boljši od slovenskih četrtošolcev so bili njihovi hrvaški vrstniki. Mimogrede, boljši so bili tudi leta 2011, ko ni bilo epidemije in so naši otroci ves čas hodili v šolo. Najboljši v Evropi med vsemi četrtošolci so bili Irci. Ti so bili med Evropejci skupaj z estonskimi mladostniki najboljši tudi v bralni pismenosti pri mednarodni raziskavi Pisa 2022, ki se osredotoča na 15-letnike. Kaj drugod počno drugače in očitno bolje?