Poudarki letošnjega SKS bodo bralna kultura, Hrvaška in Ivan Minatti

V torek se bo s sloganom Knjigo­ moraš imeti rad začel 40. ­Slovenski knjižni sejem, ki bo tret­je leto zapored na Gospodarskem razstavišču. Država v fokusu njegove jubilejne izvedbe bo Hrvaška, mesto v gosteh pa Slovenske Konjice, rojstni kraj Ivana Minattija, ki bi letos praznoval sto let. Na sejmu, ki bo poleg knjig postregel s pestrim programom, bodo podelili več nagrad. Trajal bo do nedelje, 1. decembra.

»Slovenski knjižni sejem je pravi kulturni praznik, v okviru katerega se srečajo ljubitelji knjig, avtorji, ilustratorji in vsi, ki ustvarjajo svet literature. To je prostor, v katerem lahko ob prebiranju zanimivih naslovov doživimo vznemirljive pogovore z avtorji najljubših knjig, spoznamo ilustratorje, ki so oživili zgodbe, ter se udeležimo navdihujočih dogodkov in predstavitev. Sejem ne povezuje zgolj knjig, temveč tudi ljudi – odpira vrata v svet kreativnosti, umetnosti in idej, ki bogatijo našo kulturo,« je zapisala Andreja Zabret z zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK), ki sejem organizira.

Organizatorji obljubljajo, da bo sejem letos še dostopnejši. FOTO: Voranc Vogel

Kot obljubljajo, bo tokratni še bolj dostopen širšemu občinstvu, pri čemer so novost prizorišča v izbranih knjigarnah po Sloveniji, ki bodo gostile ekskluzivne dogodke, povezane s knjižnim sejmom. Na Gospodarskem razstavišču se bo v šestih sejemskih dneh na štirih odrih – glavnem in pisateljskem, odru mladih in pogovorni postaji – zvrstilo več kot 280 dogodkov. Pri tem je treba izpostaviti še Založniško akademijo, v okviru katere bodo domači in tuji (so)govorniki (Miha Kovač, Christoph Bläsi, Marit Morgenhagen, Igor Žagar, Kozma Ahačič, Marie-Luise Knott ...) razpravljali o bralni kulturi, bralni pismenosti, bralnih strategijah, knjigarnah na Balkanu, trgovanju z avtorskimi pravicami ter vzrokih za vojno v Ukrajini in njenih učinkih.

Angleščina počasi izpodriva slovenščino, bo ta v uporabi le še v domači rabi?

Kulturna izmenjava med sosedama

Po besedah Borisa Grigića, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Hrvaške v Sloveniji, je sejem eden od dogodkov, ki pripomorejo k višanju kulturne ravni in ozaveščanju o kulturi branja. Da je država v fokusu tokratnega knjižnega sejma Hrvaška, je priložnost, da slovensko občinstvo bolje spozna hrvaške avtorje. Ob tem je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da se bo po tem povečalo tako število prevodov iz hrvaščine v slovenščino kot obratno, saj je veliko del, zanimivih za bralce tako ene kot druge države. Kot je dodal Grigić, je sejem le ena oblika intenzivnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško.

Nevena Tudor Perković s hrvaškega ministrstva za kulturo je poudarila tesne kulturne vezi, ki ne izvirajo le iz naše geografske bližine, temveč tudi iz zgodovine. Napoved programa s fokusom na Hrvaško je dopolnila s podatkom, da bodo predstavili projekt za spodbujanje branja Rojeni za branje, na pogovornih dogodkih, sestavljenih iz po dveh avtorjev, ki bosta nastopala v dialogu, in moderatorja, pa zlasti sodobne pisce, kot so Dino Pešut, Ivana Šojat, Damir Karakaš, Jurica Pavičić, Kristian Novak in drugi. Nekateri so slovenskemu bralstvu že znani, druge bo lahko spoznalo.

Identitete določajo naše poti in izkušnje

Program so poimenovali Hrvaške književne pokrajine, v duhu dobrega sodelovanja, pa tudi bližnjih prijateljskih vezi s slovenskim ministrstvom za kulturo, se nadejajo nadaljnjih skupnih projektov, denimo povezovanja Slovenskega knjižnega sejma s katerim od hrvaških, denimo puljskim, ki bo praznoval tridesetletnico. Gostovanje države v fokusu bo, tako organizatorji, pospremila razstava 50 proti 50, ki ponuja vpogled v prevode hrvaških del v slovenščino in slovenskih del v hrvaščino, Nevena Tudor Perković je napovedala še mini razstavo del hrvaških ilustratorjev in avtorjev stripov.

Poleg države v fokusu bo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu v gosteh tudi mesto – njegov tokratni slogan je parafraza pesmi Nekoga moraš imeti rad Ivana Minattija, osrednje osebnosti sejma. Župan njegovih rojstnih Slovenskih Konjic Darko Ratajc, ki je z Minattijem nekajkrat govoril, ga je opisal kot izjemnega pesnika, humanista in veliko osebnost, ki je zaznamovala povojno atmosfero. Prvi častni občan te občine, ki se je njegovi stoletnici poklonila s številnimi dogodki, še danes nagovarja s pesmimi ter univerzalnim sporočilom. Kot mesto v gosteh na knjižnem sejmu bodo še dodatno izpostavili njegovo delo, vrednote in pomen v slovenski kulturi, med drugim pa predstavili še druge svoje avtorje, kot so pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, književna prevajalka Alexandra N. Zaleznik in pesnik Aleš Jelenko.

Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali Slovenske Konjice

Priznanja ustvarjalcem na področju knjige

Na sejmu bodo podelili tudi več nagrad, namenjenih pisateljskim, založniškim in oblikovalskim dosežkom: veliko nagrado knjižnega sejma izbranemu delu, ki je zaznamovalo slovensko književnost in ga bo izmed desetih nominiranih s spletnim glasovanjem izbrala javnost, nagrado za najlepšo slovensko knjigo, nagrado za najboljši prvenec, ki jo podeljuje ZKZK v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, nagrado za najboljšo poslovno knjigo (podeljuje jo ZKZK v sodelovanju z Združenjem Manager) ter Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje na založniškem področju za izjemne prispevke ­posameznikov.

Za veliko nagrado knjižnega sejma je šestčlanska strokovna komisija v sestavi Sabina Tavčar, Maruša Prelesnik Zdešar, Darja Lavrenčič Vrabec, Alojzija Zupan Sosič, Kristjan Lešnik Musek in Andreja Zabret nominirala dela Bobri Tadeja Goloba (Škrateljc), Dekle, obljubljeno soncu Špele Frlic (Mladinska knjiga), Četrta generacija Boštjana Tadla (Morfemplus), Dvomovinska lirika Andreja Rozmana - Roze (Goga), Kamen in glas Mladena Dolarja (Goga), Lisička sestrička Anje Štefan (Mladinska knjiga), Svetišča narave Irene Cerar (UMco), Ukrajinske vinjete Mitje Velikonje (Miš) ter Zajtrk prvakinj Liu Zakrajšek (LUD Literatura).

Mitja Velikonja: Če je v Ukrajini vojna povsod, naj bo tudi v knjigi

Zajtrk prvakinj in Četrta generacija sta poleg Sama ljubezen je to Žive Čebulj (Hiša poezije, 2023), Vse je eno vse je vseeno Hannah Koselj Marušič in Ćrtic Tine Perić (Goga, 2024) nominirana tudi za nagrado za najboljši literarni prvenec, o kateri odloča žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Vida Mokrin Pauer in Andreja Zabret.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo na sejmu podelilo nagrado Radojke Vrančič najboljšemu mlademu prevajalcu, ki jo tokrat prejme Maja Kovač za prevod pesniških zbirk Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra makedonske pesnice Danice Ručigaj, založba Goga pa nagrado Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko. Žirantke Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Aleksandra Gačić in Saša Jerele so med nominirance uvrstile Neli Filipić (Srečni konci, Cankarjeva založba), Jedrt Maležič (Dvoliki, Goga), Matejo Mahnič (Pišem. Življenje rišem, Mladinska knjiga) in Muanisa Sinanovića (Na senčni strani blokov, LUD Literatura).