V nadaljevanju preberite:

Vrata je odprl Slovenski knjižni sejem, ta teden svoj teden praznujejo splošne knjižnice. O branju zadnja leta govorimo veliko, a rezultati raziskav niso spodbudni. Slovenija je edina med vsemi sodelujočimi v mednarodni raziskavi bralne pismenosti četrtošolcev PIRLS vztrajno izboljševala dosežke, a zadnji rezultati iz leta 2021 so porazni. Tudi podatki raziskav branja med odraslimi niso spodbudni. Kako obrniti trend, če vemo, da je bralna pismenost temelj vseh ostalih, je ključno vprašanje, a eno najtežjih.

Profesor slovenščine dr. Klemen Lah opozarja: »Samo še dva od petih otrok trdita, da rada bereta v prostem času, manj pa bere celo skupina, ki je veljala za bralsko trdnjavo – dekleta med 8. in 11. letom. Razlogov je več, na prvem mestu bi izpostavil drugačne vrednote: čeprav branje velja za pomembno vrednoto, je to le na deklarativni ravni. Branje v tem hitrem življenjskem tempu vse pogosteje velja za izgubo časa, ki bi ga lahko namenili 'koristnejšemu' početju, predvsem šolskim in obšolskim aktivnostim, ki pripomorejo k pridobivanju šolskih bitcoinov – ocenam in točkam na maturi.«