Na javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob vseevropskem prometnem omrežju, ki ga vodi Borzen, se investitorji lahko prijavijo do 15. septembra do minute do polnoči. Z novimi polnilnimi parki, pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, »spodbujamo prehod na alternativna goriva v prometu, tudi za tovorna vozila«. Za vsak polnilni park bo potrebna velika električna moč, zato je pomembno, da so lokacije blizu prenosnega elektroenergetskega omrežja.

Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob omrežju TEN-T (oznaka: JR SPP TEN-T) je namenjen pokritju omrežja TEN-T z javno dostopnimi polnilnimi parki za hitro polnjenje električnih vozil po celotnem cestnem omrežju TEN-T. Sorazmerna pokritost cestnega omrežja TEN-T z javno dostopnimi polnilnimi parki velikih moči za hitro polnjenje električnih vozil bo pripomogla k razvoju elektromobilnosti in izboljšanju uporabniške izkušnje pri potovanju na dolge razdalje, so razpis umestili v Borzenu.

Kaj zajema omrežje TEN-T v Sloveniji

Razpis sledi zahtevam evropske uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, evropski uredbi o alternativnih virih energije ter usmeritvam zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Omrežje TEN-T v Sloveniji poleg avtocestnega križa vključuje še glavno cesto na relaciji Pivka–Ribnica–Ilirska Bistrica–Jelšane ter dve urbani vozlišči – Ljubljano in Maribor. Za sorazmerno pokritost celotnega omrežja TEN-T je razpis razdeljen na šest sklopov, ki predstavljajo ključna geografska območja poteka cest TEN-T, to so štajerski, primorski, dolenjski, gorenjski in pomurski krak ter ljubljanski obroč.

Zakaj v Sloveniji še ni spletne prodaje novih vozil

Predvidena je vzpostavitev najmanj 22 polnilnih parkov za lahka vozila (osebna vozila in kombije) s skupaj 80 polnilnimi mesti izhodne moči najmanj 150 kilovatov (kW) in 12 polnilnih parkov za težka vozila (tovorna vozila in avtobuse) s skupaj 48 polnilnimi mesti izhodne moči vsaj 350 kW. Za ta namen je na razpisu na voljo 16 milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe, sredstva pa so po sklopih razdeljena glede na dolžino posameznega kraka in zahtevane cilje po uredbi AFIR.

Korak k zelenemu prehodu tovornih vozil

»Z javnim razpisom želimo posebej spodbujati elektrifikacijo težkih vozil, kar je prvi korak k zelenemu prehodu na področju tovornih vozil. Sorazmerno porazdeljena javno dostopna polnilna infrastruktura ob avtocestah in v urbanih vozliščih je namreč osnovni pogoj za nadaljnje investicije v težka električna vozila in zasebno polnilno infrastrukturo,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (Mope).

Vlagatelji po tem javnem razpisu so gospodarske družbe, ustanovljene po zakonu o gospodarskih družbah, ki so registrirane v Sloveniji, kjer bo izvedena tudi naložba. Upravičeni stroški so stroški zunanjih izvajalcev in nakupa opreme za vzpostavitev polnilnih parkov in vključujejo stroške polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme, ureditve polnilnega parka ter stroške priključitve na distribucijski sistem električne energije.

Predvidena je vzpostavitev najmanj 22 polnilnih parkov za lahka vozila (osebna vozila in kombije) ter 12 polnilnih parkov za težka vozila. FOTO: Blaž Samec/Delo

Na GIZ Distribucije električne energije pravijo, da se na razpis ne nameravajo prijaviti, mogoče pa je, da bo to storilo katero od petih elektrodistribucijskih podjetij, saj so že postavljala polnilnice za električna vozila. V Elesu imajo sicer projekt Pentlja, pri katerem so ugotovili, da sedanja avtocestna počivališča niso najprimernejša za postavitev večjega števila hitrih polnilnic. Prvi v Evropi so namreč digitalno povezali prometno in elektroenergetsko omrežje.

Dve prometni konici

Pri osebnih vozilih sta dve konici, jutranja, ko gredo ljudje v službo, in popoldanska, ko se vračajo domov ali gredo po opravkih. Enak profil ima dnevni odjem električne energije. Dobro bi bilo, da se električna vozila v teh konicah ne polnijo. Večino vozil bi namreč lahko napolnili sredi dneva, ko sončne elektrarne proizvedejo največ elektrike.

Avtobusi ter dostavna in tovorna vozila pa se čez dan ne bodo mogli počasi polniti, saj so takrat v uporabi. Napolniti se bodo morali hitro, za kar bodo potrebovali veliko priključno moč. Poleg tega bodo potrebovali zanesljivo infrastrukturo, ki bo na voljo brez čakalnih vrst. Če bo na neki lokaciji le ena hitra polnilnica, nanjo pa bo čakalo deset avtobusov, se električna mobilnost ne bo uveljavila. Dovolj veliko moč pa bo lahko zagotovilo le prenosno omrežje. Za to namreč niso primerne niti baterije niti distribucijsko omrežje.

Iz Elesa so na vprašanje ali se nameravajo prijaviti na razpis odgovorili, da se razpis neposredno ne dotika družbe Eles, saj je usmerjen v gradnjo zmogljive polnilne infrastrukture, take investicije pa za Eles po zakonu o oskrbi z električno energijo niso dopustne. »Zato se na razpis tudi ne bomo prijavili,« pravi Janez Humar, vodja službe za strateško inovacijske programe družbe Eles, dodal pa je, da »ker je za priključitev zmogljivih polnilnih postaj treba zagotoviti tudi primerne priključne zmogljivosti, pričakujemo kar nekaj vlog za priključitev«.

»Lokacije ob TEN-T omrežju, ki jih Eles razvija za potrebe dolgoročnega zagotavljanja zmogljive polnilne infrastrukture skladno z EU uredbo AFIR, do trenutka, ko bodo morale biti sofinancirane investicije končane, še ne bodo urejene. Zato razpis predvideva sofinanciranje vse potrebne infrastrukture (ne samo polnilnih postaj) za uspešno postavitev in priključitev na obstoječe elektroenergetsko omrežje. S temi investicijami bi čim bolje izkoristili obstoječe razpoložljive lokacije v bližini avtocestnega TEN-T omrežja in razpoložljivo elektroenergetsko omrežje,« še pojasni Humar.

Zagotovitev ustrezne lokacije

Upravičenec do finančne spodbude mora za vzpostavitev javno dostopnega polnilnega parka za EV zagotoviti ustrezno lokacijo, ki se lahko nahaja na avtocestnem omrežju TEN-T ali največ tri kilometre od najbližjega izvoza iz avtocestnega omrežja TEN-T. Polnilni parki morajo biti vzpostavljeni na lokacijah, na katerih imajo urejeno komunalno infrastrukturo in cestno infrastrukturo oziroma dostop do polnilnega parka. Dovozna cesta do polnilnega parka mora biti kategorizirana za kategorije vozil, ki jim bo polnilni park namenjen, pomembni pa so tudi parkirni prostori za težka vozila.

Če je polnilni park lociran na parkirišču ali počivališču, morata biti jasni, vidni in dosledni vertikalna in horizontalna signalizacija, ki uporabnika vodita do polnilnega parka, nameščeni pa sta ob vhodu na parkirišče oziroma počivališče.

Polnilni parki za lahka vozila morajo imeti zagotovljeno priključno moč najmanj 600 kilovatov (kW) in štiri polnilna mesta, ki hkrati omogočajo polnjenje štirih vozil z močjo vsaj 150 kW. Na celovitem omrežju morajo minimalno zahtevana polnilna mesta imeti zagotovljeno priključno moč vsaj 300 kW in dve polnilni mesti, ki hkrati omogočata polnjenje dveh vozil z močjo vsaj 150 kW. Dodatna polnilna mesta, ki se bodo uveljavljala v okviru meril, morajo imeti zagotovljeno priključno moč najmanj 50 odstotkov izhodne moči.

Polnilni parki za težka vozila na jedrnem omrežju in v urbanih vozliščih morajo imeti zagotovljeno priključno moč vsaj 70 odstotkov izhodne moči polnilnega parka, 980 kW (od 1400 kW) in štiri polnilna mesta izhodne moči 350 kW, ki hkrati omogočajo polnjenje štirih težkih vozil z močjo vsaj 245 kW (70 odstotkov nazivnih moči). Dodatna polnilna mesta, ki se bodo uveljavljala v okviru meril, morajo imeti zagotovljeno priključno moč najmanj 50 odstotkov izhodne moči dodatnih polnilnih mest. Enako velja za vsa druga dodatna polnilna mesta, ki bodo sofinancirana s sredstvi po tem javnem razpisu.