V nadaljevanju preberite:

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS je letos prvič pokazala upad bralne pismenosti slovenskih četrtošolcev. Čeprav so rezultati še vedno nad srednjo vrednostjo, je bil upad ogromen. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo napovedujeta, da bo akcijski načrt za dvig in razvoj bralne pismenosti potrjen predvidoma jeseni. Pripravljajo ga že dolgo, nacionalno strategijo je namreč sprejela že vlada Marjana Šarca.

Šolnikov upad bralne pismenosti ni presenetil, priča so mu vsak dan, je slikovita ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič: »Še besedila v pisnih preizkusih znanja ne smejo biti več dolga. Postali smo instantna družba. Za branje potrebujemo tudi nekaj potrpljenja, predvsem pa veliko zbranosti. Z lahko dosegljivostjo informacij kot družba očitno menimo, da obojega več ne potrebujemo. Zakaj bi se trudili s teksti in iz njih luščili bistvo, če pa to namesto nas lahko naredi računalniški program oziroma aplikacija.« Učiteljica slovenščine v isti šoli Karmen Bizjak Merzel je dodala, da učitelji padec bralne pismenosti ugotavljajo že več kot desetletje, ustavili ga niso niti številni projekti in strokovni posveti. Še več, vmes se je spremenila tudi družba.