Zadnji hip večje spremembe, razpravo o zakonu o medijih bodo še nadaljevali

Ob spodbudnih besedah, da je to predlog zakona o medijih, ki je v dveh desetletjih najbližje sprejetju, je bilo na odboru za kulturo slišati tudi številne tu in tam povsem nasprotujoče si kritike posameznih določb. Največ pozornosti je pričakovano požela odločitev koalicije, ki je pet pred dvanajsto na željo predsednika vlade Roberta Goloba predlagala, naj namesto Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) presojanje koncentracije prevzame Agencija za varstvo konkurence (AVK).

Predvsem v Gibanju Svoboda so bili namreč prepričani, da bo razpršitev zadolžitev onemogočila potencialni politični oziroma drugačen vpliv. Ključno naj bi se jim zdelo tudi dejstvo, da direktorja AVK imenuje državni zbor, Akos pa vlada. »O tem se z nami nihče ni pogovarjal,« nam je na vprašanje o tem odgovoril direktor AVK Andrej Matvoz, ki je že med pripravo zakona o medijih zagovarjal stališče, da za presojanje medijske koncentracije niso in ne morejo biti pristojni, ker za to nimajo znanj in kadra.

Težavo za ta načrt pa bi lahko predstavljalo tudi (ne)upoštevanje evropskega akta o svobodi medijev, saj ta predvideva vključitev nacionalnih regulativnih organov ali teles, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev. Vsaj v delu, ki se nanaša na avdiovizualne medijske storitve, je to pri nas Akos.

Obrat v korist nadaljnji koncentraciji v medijski krajini?

A koalicije niso omajala niti opozorila parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je oporekala, da bi zato lahko bila takšna ureditev sporna z vidika evropskega prava. Marko Milosavljević, profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je temu oporekal, saj Akos ni pristojen za vse medije, ampak le za avdiovizualne. Kot je navedla Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, sta se sicer oba najprej zavzemala za vzpostavitev novega ločenega medijskega regulatorja, a če za to ni potrebne politične volje, bi sama raje to naložila Akosu ob čimprejšnji spremembi načina imenovanja direktorja in uvedbi kolektivnega upravljanja. To se je v raziskavah izkazalo kot ureditev, ki je najmanj podvržena pritiskom.

Tudi sama je podvomila o predlagani ureditvi sankcioniranja sovražnega govora, a v nasprotju s SDS, NSi in drugimi, ki v tem vidijo cenzuro, navedla, da jo skrbijo premalo strokovne odločbe inšpektorata za medije, ki bi padale na sodiščih. To bi namreč utrdilo negativen odnos do regulacije sovražnega govora, ki pa tudi pri nas že obstaja – vsaj za avdiovizualne medije. A globe niso predvidene, so protestirali v SDS.

Silvestrski predlog razburkal javnost: kaj je res in kaj ne?

Gašper Andrinek, predsednik Društva novinarjev Slovenije, je ob številnih amandmajih, ki jih je koalicija prinesla na sejo odbora, videl priložnost, da bi – če bi le želeli – lahko vpisali tudi znesek, s katerim bodo pomagali medijem, ki so v težavah. To je tudi ena od obljub oziroma izhodišč tega zakona, a bi ob prvih spremembah razpoloženja – političnega ali finančnega – lahko brez dodatnih varovalk klavrno končala neuresničena.

Ker so poslanci SDS vztrajali pri razpravah, češ da gre ključen zakon tega mandata, je predsednica odbora za kulturo Sara Žibrat sejo, ki se je začela ob 14. uri, po sedmih urah prekinila in naznanila nadaljevanje naslednji dan. Nadaljevali jo bodo ob 17. uri.