
Neomejen dostop | že od 14,99€
Bolečina v križu je simptom in ne bolezen, prizadene pa lahko kogar koli, ne glede na starost, in povzroča številne omejitve pri vsakodnevnih dejavnostih. Lahko izzveni sama od sebe, v nekaterih primerih pa na tak način telo opozarja na težave, ki zahtevajo našo pozornost.
Večina ljudi vsaj enkrat v življenju doživi epizodo akutne bolečine v križu, ki zajema širok spekter različnih vrst bolečine. Tako kot drugi simptomi, na primer glavobol in omotica, ima lahko različne vzroke, najpogosteje pa gre za nespecifično bolečino v križu. Ta izraz se uporablja, kadar vzroka bolečine ni mogoče določiti. Čeprav to stanje običajno izzveni samo od sebe, pogosto preide v kronično obliko, ki je posledica zapletenih interakcij med biološkimi, psihološkimi in socialnimi dejavniki.
Akutno bolečino v križu lahko sprožijo fizični dejavniki (npr. nepravilno dvigovanje), psihosocialni dejavniki (npr. utrujenost) ali kombinacija obeh (npr. nepozornost med dvigovanjem). Vendar pa približno tretjina bolnikov z akutno epizodo ne more navesti sprožilnega dejavnika.
Klinični potek bolečine v križu je pogosto ugoden, zato veliko bolnikov ne potrebuje obsežnejše medicinske oskrbe. Vzrok bolečine v križu ni vedno jasen, razen pri ljudeh z malignimi boleznimi, nepravilnostmi ali poškodbami v predelu hrbtenice. Redki primeri bolečine v križu so posledica resnih medicinskih patologij in zato zahtevajo diagnostično obravnavo ali napotitev k specialistu.
Vzrok za bolečine v križu je lahko miofascialna bolečina, ki izhaja iz mišic, fascij in ligamentov. To bolečino pogosto povzročajo preobremenitve, poškodbe ali mišični spazem. Bolečine lahko povzročata vnetni bolezni ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis. Najpogostejši vzrok za to vrsto bolečine je hernija diska, po 60. letu pa spinalna stenoza, ki lahko povzroči kronično mehansko kompresijo, kar vodi do poškodbe živčnih korenin. Pogosto se te bolečine prekrivajo – na primer bolnik s hernijo medvretenčne ploščice lahko poleg bolečine v križu doživlja sevajočo bolečino zunaj običajnih patoloških vzorcev.
Bolečina v križu lahko tudi seva v eno ali obe nogi, običajno pod kolenom, spremljajo jo lahko tudi nevrološki simptomi, kot sta mravljinčenje in odrevenelost. Med možnimi vzroki je kompresija ali draženje živčnih korenin in receptorjev v telesu ali pa je posledica povečanega zaznavanja bolečin zaradi sprememb v osrednjem živčevju.
Pri bolečini v križu je pomembna njena lokacija. Strokovne smernice jo opredeljujejo kot bolečino in nelagodje, ki se pojavi v hrbtnem delu med spodnjim robom reber in zgornjim robom medenice. Pojavlja se lahko z bolečino v nogi ali brez.
Najpogosteje je prepoznana kot nespecifična bolečina v križu, kar pomeni, da je ne pripisujejo nobeni prepoznavni, znani specifični patologiji.
Spodnji del hrbta oziroma ledveni del hrbtenice ima pet vretenc (L1–L5), kar je manj kot pri vratu (C1–C7) ali prsnem delu hrbta (T1–T12). Opredeljen je tudi kot območje od 12. rebrnega para do zgornjega roba medenice. Čeprav se bolečina v križu pogosto prepleta z bolečino v zadnjici, gre anatomsko za ločena predela– predel zadnjice namreč sega od zgornjega dela medenice do glutealnih gub.
Vretenca spodnjega dela hrbta, kjer se hrbtenica povezuje z medenico, so močno obremenjena, saj nosijo težo celotnega zgornjega dela telesa in omogočajo gibljivost trupa. Zaradi velike obremenitve in gibanja je to območje izpostavljeno obrabi, obremenitvam in poškodbam.
Bolečina v križu je zelo razširjena težava, ki prizadene velik del prebivalstva, in je dejavnik, ki zelo močno bremeni zdravstvene blagajne.
Več kot 80 % vseh zdravstvenih stroškov je mogoče pripisati kronični bolečini v križu. Pogostost težave narašča, saj se je od leta 1990 povečala za več kot 50 %. Ocenjuje se, da se z njo vsaj enkrat v življenju sreča od 60 do 80 % odraslih. Kar 7,5 % ljudi na svetu ima bolečino v križu vsaj enkrat v letu dni. Kronična bolečina v križu prizadene do 23 % odraslih, pri čemer imajo ti bolniki visoko tveganje za ponovitev težav.
Bolečina v križu je pogostejša pri ženskah kot pri moških in pri osebah, starih od 40 do 69 let, veliko ljudi z bolečino v križu pa ne poišče zdravstvene oskrbe. Tudi med mladostniki je bolečina v križu pogosta, saj jo izkusi kar 84 % adolescentov.
Poleg tega lahko bolečina v križu povzroči delovno nezmožnost pri znatnem delu prebivalstva, in sicer pri približno 11–12 % ljudi.
Ljudje z bolečino v križu imajo pogosto sočasno bolečino tudi drugod po telesu ter splošno slabše telesno in duševno zdravje v primerjavi s tistimi, ki ne poročajo o bolečini v križu.
Skoraj tretjina ljudi, ki poiščejo zdravljenje zaradi bolečine v križu, bo leto dni po akutni epizodi še vedno doživljala zmerne bolečine.
Glede na trajanje od začetka lahko bolečino v križu razvrstimo v naslednje kategorije:
Ko bolečina v križu postane kronična, jo pacienti opisujejo kot bolečino v spodnjem delu hrbta, ki seva v spodnje okončine, težave imajo z gibanjem in koordinacijo, težko ohranjajo nevtralni položaj pri stanju, sedenju ali ležanju, zlasti kadar bolečina seva v spodnje okončine. Dodatne težave povzroča nošenje predmetov v rokah ali upogibanje. Vsakodnevne dejavnosti, kot so hišna opravila, šport in druge rekreativne aktivnosti, postanejo naporne. Ob splošni in dolgotrajni bolečini se lahko spremenijo tudi bolnikove senzorične zaznave. Lahko se izogiba gibanju zaradi strahu in pojavijo se lahko depresivne misli.
Pri bolnikih s kronično bolečino v križu so raziskave pokazale bolezensko specifične spremembe v belih in sivih možganskih predelih, kar kaže na to, da je kronična bolečina povezana s strukturno reorganizacijo v možganih. Opazili so tudi funkcionalne spremembe v organizmu, kot so spremembe v pretoku krvi in presnovi, vendar negativne anatomske in funkcionalne spremembe ob zdravljenju izginejo.
Naročite se na pregled v kliniki Medicofit in začnite celostno zdravljenje svojih težav s križem.
Bolečine v križu najbolj ogrožajo ljudi, ki opravljajo fizično zahtevne poklice, takšne, ki imajo sočasne bolezni, vključno z astmo, glavoboli in sladkorno boleznijo, kadilce, telesno nedejavne posameznike in osebe s čezmerno telesno težo. Pri ljudeh z visokim indeksom telesne mase se poveča obremenitev hrbtenice, kar prispeva k še večji obrabi.
Sedeči življenjski slog lahko poveča tveganje za nastanek bolečin v spodnjem delu hrbta, pa tudi pretirana ali preveč naporna telesna dejavnost.
Ko začutite bolečine v spodnjem delu hrbta, je priporočljivo začeti pisati dnevnik. Zapišite si simptome, ure, datume in dejavnosti, ki so sprožile bolečino, jo poslabšale ali izboljšale. Če bolečina ne mine sama od sebe, obiščite zdravnika. Ko ugotovite, kateri gib ali položaj povzroča bolečine v spodnjem delu hrbta, se jim poskusite izogniti in preverite, ali vam bo bolje. Pomagajo lahko hladni obkladki. Zapomnite si, da zdravila proti bolečinam zdravijo samo simptom – bolečino – in ne njenega vzroka.
Večina ljudi, ki prvič doživi bolečine v križu, hitro okreva, vendar se težava pogosto ponovi, pri majhnem delu ljudi pa postane trajna in jih zelo omejuje pri vsakdanjem življenju.
Za preprečevanje bolečin v križu lahko sami naredimo veliko z redno telesno dejavnostjo, krepitvijo mišic trupa in izogibanjem nepravilnim gibom. Simptome nespecifične bolečine v križu lahko zmanjšamo in preprečimo ponovitve z redno telesno dejavnostjo, skrbjo za duševno dobro počutje, vzdrževanjem zdrave telesne teže, izogibanjem kajenju, kakovostnim spanjem, vključevanjem v socialne in delovne aktivnosti ter z ergonomskimi prilagoditvami na delovnem mestu.
Če se bolečina v hrbtu po tednu dni domačega zdravljenja z zdravili za lajšanje bolečin brez recepta in s hladnimi obkladki ne izboljša ali če je konstantna in močna, še posebej ponoči ali pri ležanju, se širi po eni ali obeh nogah (še posebej če sega pod koleno) ali povzroča šibkost, otrplost ali mravljinčenje v eni ali obeh nogah, je treba opraviti temeljit pregled. Če obstaja sum na resnejše stanje, lahko zdravnik predlaga rentgensko slikanje ali MR, krvne preiskave ali napotitev k specialistu.
Veliko pacientov meni, da morajo zaradi bolečine v križu striktno počivati, česar specialisti za zdravljenje ne priporočajo. Dejavnosti lahko malce zmanjšate, vendar poskusite ostati aktivni, kolikor le lahko.
Čeprav se vam morda zdi, da bi morali pri bolečinah v hrbtu počivati, je ohranjanje aktivnosti ključnega pomena za hitrejše okrevanje. Predolgo mirovanje lahko povzroči togost sklepov in oslabitev mišic, kar poveča tveganje za dolgotrajne težave. Redna telesna dejavnost krepi mišice okoli hrbtenice, ohranja gibljivost in spodbuja sproščanje endorfinov, ki izboljšujejo počutje. Ni treba čakati, da bolečina popolnoma izgine – blaga bolečina ob gibanju ni škodljiva, če začnete postopoma. Pomembno je, da izberete vadbo, ki vam ustreza, na primer hojo, plavanje ali jogo. Če med vadbo občutite močno bolečino, prenehajte in se posvetujte z zdravnikom, še posebej, če čutite tudi otrplost ali šibkost v nogah.
Da. Ledvice so na hrbtni strani telesa in bolečine v ledvicah se lahko včasih občutijo kot bolečine v hrbtu. Le zdravnik lahko ugotovi, od kod izvirajo bolečine v križu.
Naročite se na pregled v kliniko Medicofit, kjer vam bodo na specialnem diagnostičnem pregledu pripravili celovit načrt zdravljenja. Specialisti za fizioterapijo pregledajo fizično stanje pacienta, preverijo vzroke nastanka bolečin v križu in simptome. Fizioterapevta diagnostika bo zanimala zgodovina bolezni, trajanje težav, ocena bolečine po lestvici VAS in druge prisotne bolezni. Glavni cilj fizičnega pregleda je potrditi diagnozo bolečine v križu z izključitvijo drugih patologij ali mehanizmov.
Specialist preveri stanje mišic, morebitna vnetja in otekline v predelu ledvene hrbtenice, morebitne pomodrele ali rdeče predele kože, potnost in temperaturo kože. Izmeril bo gibljivost in mišično moč ter ocenil obremenilno zmogljivost hrbtenice, funkcionalne gibalne vzorce in biomehaniko hoje. S specialnimi ortopedskimi in nevrološkimi testi bo preveril stanje anatomskih struktur in se po potrebi odločil za diagnostično slikanje.
V kliniki Medicofit za bolečine v križu uporabljajo celostno zdravljenje v treh fazah. Ponujajo pa tudi možnost urgentne protibolečinske in protivnetne fizioterapije za bolečine v križu v 24 urah.
Zdravljenje bolečine v križu v kliniki Medicofit poteka v treh fazah:
V okviru akutne fizioterapije izvajajo manualno terapijo, sklepno mobilizacijo, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje za odpravljanje napetosti obhrbteničnega in glutealnega mišičevja, povečanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin v križu.
Pri delu uporabljajo najsodobnejše naprave, ki spodbujajo hitrejše celjenje tkiva, povečujejo prekrvitev, izboljšajo celični metabolizem in aktivno zmanjšajo bolečino, in sicer diamagnetno terapijo PERISO, terapijo TECAR Wintecare, visokoenergijski laser Summus in visokotonsko elektrostimulacijo HiTop, ki ima biostimulativni učinek in zmanjšuje bolečino.
Pri zdravljenju bolečin v križu je nujna tudi specialna terapevtska vadba, s katero povečamo obremenilno kapaciteto hrbtenice. Izvajati moramo tudi vadbo za krepitev globokih stabilizatorjev ledvene hrbtenice. Ko se stanje umiri, se svetuje progresivna vadba z upogibi in iztegi v nebolečih položajih, ki izboljšajo obremenilno kapaciteto hrbtenice.
Kineziološka vadba, ki sledi fizioterapevtski obravnavi, je namenjena krepitvi obremenilne kapacitete hrbtenice, globokih stabilizatorjev hrbtenice ter fleksijskih in ekstenzijskih gibalnih vzorcev (upogib, izteg). Pri tem se vzpostavita pravilna mišična kontrola medeničnega obroča in vzdržljivost trebušnih mišic. Postopno lahko začnemo krepiti tudi celotno telo.
Pri kroničnih bolečinah v križu je treba po zaključku fizioterapevtske obravnave s preventivnimi vadbami v kliniki Medicofit vzdrževati optimalno stanje hrbtenice. Približno tretjina bolnikov se po končani rehabilitaciji v kliniki Medicofit zaradi bolečin v križu odloči tudi za preventivno vadbo.
Fizioterapija po navadi traja sorazmerno s trajanjem težav. Za vsak mesec bolečin v križu je nujen en teden fizioterapije. Če imate težave eno leto, boste za dolgoročno rešitev potrebovali 12 tednov fizioterapije.
Okrevanje po bolečinah v križu je močno povezano s tem, kako se čustveno počutite in kako se spopadate z bolečino. Nekateri psihološki dejavniki lahko povečajo tveganje, da bolečine v hrbtu postanejo kronične. Stres lahko poslabša bolečine v hrbtu, zato pomislite, kaj lahko storite za obvladovanje stresa. Poskrbite tudi za dovolj spanja.
Diagnostično terapijo v kliniki Medicofit je zaradi več kot pol leta trajajočih bolečin v križu obiskal 54-letni Damir. Čeprav se gospod redno odpravlja na sprehode, opravlja pisarniško delo in večino časa v dnevu presedi. Bolečine se mu intenzivneje pojavljajo ob nenadnih gibih in sevajo po sprednjem delu noge vse do pete na desni strani.
Klinična ocena stanja je razkrila povečano občutljivost hrbteničnih mišic (izraziteje desnostransko) ter povišano mišično napetost mišice piriformis, prav tako na desni strani. Tudi sakroiliakalni sklep se je izkazal za občutljiv in celo boleč. Gibljivost ledvene hrbtenice je bila bolečinsko omejena v smeri upogiba in lateralnega odklona. Meritve moči so razkrile nezadovoljive rezultate ključnih mišičnih skupin. Ugotovljeni so bili tudi znaki razdraženosti nevroloških struktur.
Specialist fizioterapevt je na podlagi anamneze in pridobljenih informacij o zdravstvenem stanju indiciral 10-tedensko celostno fizioterapevtsko zdravljenje, ki je uvodoma vključevalo uporabo protibolečinskih instrumentalnih terapij – TECAR, Summus laser in radialni udarni valovi, v kombinaciji s postopki manualne terapije za izboljšanje gibljivosti in znižanje mišične napetosti.
Bolečina se je občutno zmanjšala že po štirih terapijah. Ob ugodnejši simptomatski sliki se je pričela aktivna faza rehabilitacije, ki je vključevala specialno fizioterapevtsko vadbo za izboljšanje globokih stabilizatorjev trupa kot tudi povečanje gibljivost v smeri upogiba. V obravnavo je bil vključen tudi strokovnjak iz področja kineziologije, ki je z gospodom Damirjem sodeloval pri procesu napredne vadbe za krepitev hrbtne in obkolčne muskulature.
Gospod je ob koncu zdravljenja poročal o odsotnosti kakršnihkoli simptomov in bolečine, izkazal pa je tudi izrazito izboljšanje gibljivosti kot tudi mišične moči. Predstavljeni so mu bili preventivni ukrepi za dolgoročno vzdrževanje zdravja hrbtenice kot tudi predlogi za izboljšanje ergonomije na delovnem mestu.
Na srečo večina ljudi z bolečinami v hrbtu ne potrebuje operacije. Zdravstveno osebje običajno najprej ubere konzervativni pristop zdravljenja z uporabo najrazličnejših nekirurških zdravljenj hrbtenice. Cilj je najti najučinkovitejšo, najmanj invazivno možnost zdravljenja, ki odpravlja bolečino in izboljša kakovost življenja.
Specialisti za zdravljenje bolečin v križu v kliniki Medicofit uspešno in dolgoročno učinkovito odpravljajo bolečine v ledvenem delu hrbtenice.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečine v križu.
Naročnik oglasne vsebine je Medicofit