V nadaljevanju preberite:

Odhajajoča vlada se zadnje tedne precej rada hvali, da je, po skoraj dveh desetletjih neuspešnih poskusov, končno sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga v starajoči se družbi vsak dan potrebuje več ljudi. A bo, kot vse kaže, morala biti ena prvih nalog naslednjega sklica državnega zbora noveliranje zakona, saj je v obstoječi obliki praktično neizvedljiv.

Ne le direktorji domov za upokojence, ki so jim med predvolilno kampanjo segali v roke številni kandidati različnih strank, tudi drugi, ki jih zadeva uresničevanje zakona o dolgotrajni oskrbi, izražajo zaskrbljenost nad tem, kaj jih čaka 1. januarja 2023, ko naj bi se del te sistemske ureditve začel tudi konkretno izvajati v institucijah in za oskrbovalce družinskega člana. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in do denarnega prejemka pa naj bi začela veljati 1. julija 2024.

Med tistimi, ki opozarjajo na neizvedljivost ureditve, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki naj bi postal ne le nosilec in izvajalec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ampak mu zakon nalaga še celo vrsto nalog.