V nadaljevanju preberite:

Januarja lani je bila petina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let, projekcije kažejo, da se bo delež predstavnikov te starostne skupine do leta 2050 povečal na 30 odstotkov. Približno pet odstotkov državljanov je že praznovalo 80. rojstni dan, čez tri desetletja jih bo, so izračunali strokovnjaki, skoraj 12 odstotkov. Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci nad 65 let in otroki do 15 let, se v Sloveniji povečuje – leta 2019 je znašal 131,7, kar pomeni, da je na vsakih sto otrok povprečno več kot 131 ljudi, starih najmanj 65 let. Indeks je še višji za ženske (155,7), med občinami pa izstopa Hodoš (345,5). Že leta 2033 naj bi indeks staranja za našo državo, po podatkih iz projekcij prebivalstva Europop 2018, presegel 200 ali, z drugimi besedami, starih vsaj 65 let bo dvakrat toliko kot mlajših od 15.

Vse te podatke smo v zadnjih letih večkrat slišali, predvsem kot argument, zakaj moramo kot družba končno poskrbeti, da se področje dolgotrajne oskrbe sistemsko uredi.

Res je, da je državni zbor prejšnji teden potrdil zakon, a manjka še precej zadev, da bi lahko rekli, da je dolgotrajna oskrba zdaj sistemsko urejena.