Janša: Predlogi prvih pravilnikov bodo šli v javno razpravo v tem tednu

Predsednik vlade Janez Janša je na seji DZ glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi dejal, da bodo šli predlogi prvih podzakonskih predpisov po zagotovilih ministrstev za zdravje in za delo v javno razpravo v tem tednu. V skladu s temi zagotovili bodo sprejeti do roka, ki je 18. marec, je poudaril.

Nekateri med pravilniki, ki jih je treba sprejeti za ustrezno izvajanje zakona, bodo po njegovih besedah enostavni. Tak bo, denimo, pravilnik o vpisu izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki najbrž ne bo zahteval dolgotrajnega usklajevanja, je dejal.

»Pravilnik o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pa najbrž zahteva dodatno javno razpravo in možnost zanjo bo v naslednjih tednih,« je zagotovil danes v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Branka Simonoviča iz Desusa.

Simonoviča je namreč zanimalo več o izvajanju decembra lani sprejetega zakona, saj bo treba po njegovih besedah sprejeti podzakonske predpise, ki bodo med drugim podrobneje opredeljevali nabor in način izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ sprejel 9. decembra lani, se to področje sistemsko ureja. Določen je niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.

Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne sta vključeni pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Pravice se bodo uvajale postopno do leta 2024. Prvi bosta pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do oskrbovalca družinskega člana, in sicer od 1. januarja 2023.

Da pozicija in opozicija različno ocenjujeta določeno situacijo, je po oceni premiera Janše normalno, a pri temeljnih postulatih bi morali vsi govoriti isti jezik. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pri temeljnih postulatih bi morali vsi govoriti isti jezik

Janša se je v odgovorih na poslanski vprašanji Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) in Mojce Žnidarič (Konkretno) dotaknil aktualnih razmer v državi, spregovoril je tudi o dobrih gospodarskih kazalnikih Slovenije in uspešnem spopadanju s koronsko krizo, kar sta omenjena poslanca podkrepila z uvrstitvijo Slovenije na lestvici britanskega tednika The Economist. Med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tednik Slovenijo po uspešnosti spopada z gospodarskimi vidiki pandemične krize uvrstil na drugo mesto.

Da pozicija in opozicija različno ocenjujeta določeno situacijo, je po oceni premiera Janše normalno, a pri temeljnih postulatih bi morali vsi govoriti isti jezik. Razočaran je, da nekatere dobri gospodarski rezultati žalostijo. Opoziciji pred volitvami predlaga tekmovanje v tem, kdo je boljši, ne pa da dvomi o nespornih dejstvih.

»V OECD so najbolj razvite države sveta. Naši občutki so lahko različni, a številke so objektivne,« je poudaril Janša. Lestvica po njegovih besedah ni bila narejena na podlagi okusa novinarjev te revije, ampak na podlagi podatkov OECD, ki niso nikoli vzbujali dvoma. V časih pandemije covida-19 do konca lanskega leta je Slovenija po premierovih besedah ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala. Pomemben se mu zdi podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal za deset odstotkov. »Če vzamemo katerokoli obdobje po letu 2008, se nikoli v nobenem primerljivem obdobju, tudi pred pandemijo, razpoložljivi dohodek ni povečal za deset odstotkov, čeprav smo se v večini primerljivih obdobij zadolžili več,« je dejal premier.

»Eno je pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev, številk, podatkov statističnega urada, evropskega statističnega urada, evropske komisije, pristojnih uradov EU in OECD. To so nesporni podatki, na podlagi teh nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko,« je ponovil premier.

Pravi koraki, a šibki še vedno v škripcih

Dotaknil se je tudi očitkov o predvolilnih bonbončkih in poudaril, da bi moral tisti, ki jih izreka, razmisliti o tem, kaj govori. »Če bi ti očitki držali, bi to pomenilo, da si je vladna koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih,« je bil jasen.