Povezovanje je pri dolgotrajni oskrbi ključno

Celotna slika zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta, bo vidna šele, ko bodo sprejeti pravilniki. Sedem pravilnikov, ki bodo sooblikovali vsebino zakona, je že bilo v javni obravnavi, za osmega ravnokar poteka, deveti, pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci dolgotrajne oskrbe, pa je še v pripravi.

Predstavniki strokovne in civilne družbe menijo, da je bil dvotedenski rok za pripombe prekratek, javna obravnava enega pa je potekala med zimskimi šolskimi počitnicami. Prvih šest pravilnikov, o metodologiji opravljanja nadzora pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, o vpisu v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, o kadrovskih pogojih, usposabljanju in superviziji v dolgotrajni oskrbi, o vsebini preizkusa spoz­navnih sposobnosti, o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in o strokovnem svetu za dolgotrajno oskrbo, je bilo v javni obravnavi od 2. do 17. februarja.

MZ: Javnost bo pravočasno obveščena

Na ministrstvu za zdravje so prejeli pripombe različnih deležnikov, usklajevanje pravilnikov pa še poteka, je povedal Matevž Polajnar, svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za zdravje. Pripombe so podali Socialna zbornica Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut RS za socialno varstvo, Srebrna nit, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v RS, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenje gluhoslepih DLAN, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Prejetih pripomb k sedmemu pravilniku o storitvah dolgotrajne oskrbe, v javni razpravi je bil od 15. februarja do 3. marca, še niso pregledali, medresorsko usklajevanje še poteka. Osmi pravilnik o obsegu, spremljanju in načinu poročanja o zmogljivostih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe je v javni obravnavi od 3. do 24. marca. Deveti pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci dolgotrajne oskrbe, pa je še v pripravi.

Na vprašanje, kdaj bodo pravilniki sprejeti, Matevž Polajnar odgovarja, da je težko napovedati: »Na to vplivajo različni dejavniki, kot so število pripomb, prejetih v javni obravnavi, potek medresorskega usklajevanja in usklajevanja z vladno službo za zakonodajo. Javnost bo vsekakor o vseh novostih pravočasno obveščena.«

MDDSZ: Upoštevati potrebe uporabnikov

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pravijo, da so prvih šest pravilnikov skrbno preučili z upoštevanjem pripomb strokovne javnosti, njihovih izvajalcev in strokovnega sveta: »Ker zakon o dolgotrajni oskrbi velik del pomembnih vsebin določa s pravilniki, je za nas zelo pomembno, da jih bo mogoče po uveljavitvi tudi ustrezno izvajati. Obravnavani pravilniki bodo vplivali na kakovost izvajanja dolgotrajne oskrbe in na izvajanje celovite obravnave uporabnikov, pri kateri je predvsem treba upoštevati njihove potrebe. Ministrstvo za zdravje smo že seznanili z našimi predlogi in pripombami, čakamo na njihov odziv in končne različice pravilnikov.«

Znano je, da so od junija 2018 do junija 2020 potekali trije pilot­ni projekti dolgotrajne oskrbe, za katere je bilo iz kohezijskih sredstev namenjenih 6,1 milijona evrov. Dali naj bi izhodišča in smernice za zakon o dolgotrajni oskrbi.Izvajali so jih v celjskem zdravstvenem domu, krškem centru za socialno delo in Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Na vprašanje, ali so pri oblikovanju pravilnikov vključili njihove ugotovitve, je Matevž Polajnar potrdil, da so jih upoštevali pri pripravi zakonodajne rešitve in iz nje izhajajočih pravilnikov.

Enako smo vprašali tudi vodje vseh treh pilotnih projektov. V Posavju, kjer je bil projekt Most vreden 1,7 milijona evrov in na Koroškem, kjer je bil prav tako vreden 1,7 milijona evrov, uporabniki del storitev še vedno imajo, saj so se občine odločile za sofinanciranje. Celjska občina, v kateri je bil projekt vreden 2,7 evra, pa se za to ni odločila.

Povezovalno in integrirano delovanje

Vodja pomoči na domu v krški enoti posavskega centra za social­no delo Carmen Rajer, ki je vodila tudi pilotni projekt – poimenovali so ga Integrirana oskrba v občini Krško Most, zdaj pa se imenuje Projekt dolgotrajne oskrbe v skupnosti MOST –, je povedala, da so s prerazporeditvijo sredstev uspeli pilotni projekt v Krškem podaljšati za pol leta, do 31. decembra 2020. Pri projektu so testirali enotno vstopno točko, ocenjevalno lestvico, koordinirano vodenje integrirane oskrbe, sodelovanje z neformalnimi oskrbovalci, vpeljevanje novih storitev v skupnost in e-oskrbo.

»V Sloveniji imamo veliko odličnih domov za starejše, programov za starejše, različne pomoči na domu, projekte in podobno, vendar smo žal delovali vsak zase. Novi način pa spodbuja povezovanje ter medsebojno spoštovanje, ne glede na stroko, kar ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled,« pravi Carmen Rajer. FOTO: Simona Fajfar/Delo

»Koncept, ki ga vpeljuje integrirana dolgotrajna oskrba, ni preprost. Tudi sami smo potrebovali več kot leto dni, da smo doumeli, kako delovati povezovalno, integ­rirano. V Sloveniji imamo veliko odličnih domov za starejše, programov za starejše, različne pomoči na domu, projekte in podobno, vendar smo žal delovali vsak zase. Novi način spodbuja povezovanje in medsebojno spoštovanje, ne glede na stroko, kar ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Zato me ne preseneča težje razumevanje koncepta dolgotrajne oskrbe.«

Ugotavlja, da zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja enotno vstopno točko, enotno orodje ocenjevanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, ocenjevalce iz vrst različnih strok, dodatno vpeljuje koordinatorja dolgotrajne oskrbe in omogoča vstop v domače okolje strokovnjakom, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci, socialni gerontologi, kineziologi, diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in bolničarji, česar doslej ni bilo. To pomeni, da vpeljuje kad­re, ki so bili aktivni tudi v projekt­nih okoljih.

Spremembe zahtevajo čas in prilagajanje

Do zdaj so te storitve na nacionalni ravni izvajali samo v institucionalnem varstvu ali v različnih projektih, vse drugo je bilo prepuščeno iznajdljivosti in finančni zmogljivosti posamez­nika; na voljo je bilo samo, če je bil v okolju zasebnik, ki je to izvajal in če si je posameznik ali družina to lahko finančno privoščila. Zakon dodatno vpeljuje oskrbovalca družinskega člana in nadomestno oskrbo, umešča tudi prostovoljce, prav tako se v domovih ukinja regulativa 65+, kar pomeni, da so v dolgotrajno oskrbo vključeni vsi, ki so starejši od 18 let.

Zakon omogoča vstop v domače okolje strokovnjakom, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci, socialni gerontologi, kineziologi, diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in bolničarji, česar doslej ni bilo. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Sprememb bo veliko, vendar je bila glede na demografske trende nujno potrebna sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe. Seveda pa takšne spremembe zahtevajo čas in veliko prilagajanja, kar nikoli ni enostavno. Noben zakon ni idealen, potrebno ga je spremljati, ga prilagajati in počasi umestiti v slovenski prostor. Pomembno vlogo bodo imeli tudi sprejeti pravilniki. Šele takrat bomo imeli celotno sliko o zakonu,« je povedala Rajerjeva.

Je tudi predsednica sekcije za oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije, v okviru katere so pripravili pripombe in predloge na predlagane pravilnike: »Težko karkoli komentiram, dokler ne bomo znova dobili v vpogled, kaj od naših pripomb je bilo upoštevano. Ko pridejo takšni dokumenti v javno obravnavo, je pomembno, da se odzovejo vsi deležniki, ki se s tem ukvarjajo in podajo argumentirane pripombe, s primernimi predlogi. Le na tako lahko pridemo do uspešnih rešitev.«

Preveč zdravstveno naravnan zakon

Vodja pilotnega na Koroškem Marjana Kamnik, sicer vodja slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov iz Črneč pri Dravogradu, meni, da je zakon o dolgotrajni oskrbi vsebinsko naravnan preveč zdravstveno: »Še vedno vsebuje premalo social­nih vsebin. Pri razlagi naštetih pravilnikov se ruši dober psihosocialni koncept življenja, tudi naš koncept vmesnih struktur, in dela v domovih za starejše.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi je vsebinsko preveč zdravstveno naravnan, še vedno vsebuje premalo socialnih vsebin. Pri razlagi naštetih pravilnikov se ruši dober psihosocialni koncept življenja, tudi naš koncept vmesnih struktur, in dela v domovih za starejše,« je povedala Marjana Kamnik. FOTO: osebni arhiv

V pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe so testirali ključna orodja za oceno upravičenosti do storitev, nove storitve in integ­rirano obravnavo uporabnika v domačem okolju. Merila so med trajanjem projekta dopolnili, predvsem na področju ocenjevanja upravičenosti do storitev pri osebah z demenco.

»Na Koroškem je bilo ocenjenih 614 uporabnikov, 171 jih je prejemalo brezplačne storitve, 19 je bilo vključenih v e-oskrbo, 13 v storitve telemedicine, 11 jih je testiralo pametne ure. Pred iztekom projekta so vse uporabnike teh storitev vključili v primerno storitev pomoči na domu, e- oskrbe, v institucionalno varstvo, dnevno varstvo …«

Na Koroškem je informacija o DO dosegla približno 25.000 ljudi. »S storitvami, ki smo jih izvajali v okviru pilotnega projekta, so bili zelo zadovoljni. Na koroškem imamo dobro mrežo storitev, kar pa je odlično izhodišče za krepitev in dodajanje novih storitev,« je povedala Kamnikova.

Izjemen izziv za vse izvajalce

Direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul, ki je vodila pilotni projekt v Celju, meni, da je bil cilj pilotnega projekta v Celju dosežen in da so odločevalci v večini sestavili zakon in pravilnike, upoštevajoč njihove ugotovit­ve. »Zavedati se moramo, da bo zakon ključno posegel v sistemsko rešitev izvajanja dolgotrajne oskrbe in predstavlja izjemen izziv vsem deležnikom pri izvajanju zakona,« opozarja glede na izkušnje iz projekta.

»Verjamemo, da so se ustvarjalci in odločevalci zakona maksimalno potrudili in da so v vseh segmentih mislili predvsem na dobrobit ljudi, ki so potrebni pomoči. Čas pa bo pokazal, ali je zakon dobro sestavljen ali ga bo potrebno dopolniti in v določenih segmentih popraviti,« je dejala Alenka Obrul (na fotografiji v rdečem). FOTO: Brane Piano/Delo

Povedala je, da jim je bilo že v predstavitvi izvajanja predstavljeno, da pilotno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe ne bo podlaga za zakon, temveč pomoč pri preizkušanju posameznih orodij, kot so vzpostavitev enotne vstopne točke, ocenitev upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, izvajanje storitev na domu upravičenca, e-oskrba …

»Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil nujno potreben. Potrjevali smo ga že več kot 15 let. Verjamemo, da so se ustvarjalci zakona in odločevalci maksimalno potrudili in da so v vseh segmentih mislili predvsem na dobrobit ljudi, ki so potrebni pomoči. Čas pa bo pokazal, ali je zakon dobro sestav­ljen ali ga bo treba dopolniti in v določenih segmentih popraviti.«

Poziv k javni predstavitvi

Več organizacij, ki so podale pripombe na pravilnike, med njimi Skupnost socialnih zavodov, društvo Srebrna nit, Zbornica zdrav­stvene in babiške nege …, poziva ministrstvo za zdravje, naj nemudoma organizira javno predstavitev pripravljenih pravilnikov in podzakonskih aktov za zakon o dolgotrajni oskrbi.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit so podali tudi konkretne pripombe in predloge na pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe, ki je bil v javni razpravi med šolskimi počitnicami. Menijo, da bi morali biti podlaga za pripravo tega pravilnika na novo sprejeti kadrovski standardi in normativi na področju socialne oskrbe in zdravstvene nege; ti so že več mesecev pripravljeni in čakajo na podpis obeh pristojnih ministrov, a se to še ni zgodilo. Opozarjajo tudi, da je navedeni čas za opravljanje posamezne storitve prekratek.

Tako je pri ljudeh z motnjami požiranja ponujanje pitja in hranjenja trikrat na dan premalo, saj ni dovolj za normalno hidracijo. Dajanju tekočine in hrane po sondi pa bi bilo treba nameniti vsaj 20 minut. Menijo tudi, da je treba natančneje opredeliti, kaj spada v sklop nudenja osebne higiene. Natančneje bi morali opredeliti tudi, katere dele telesa je treba umiti večkrat na dan. Tudi praznjenju oziroma menjavi urinskih, stomalnih ali drugih zbiralnih vrečk bi bilo treba nameniti vsaj 10 minut, prav tako tudi preventivnemu obračanju uporabnika, da ne bi pri tem prihajalo do poškodb, saj je potrebno upoštevati tudi čas priprave.

Pripravi zdravil za enega uporabnika je treba nameniti vsaj pet minut, pri tem pa med izvajalce dodati diplomirano medicinsko sestro, v pomoč pri jemanju pripravljenih zdravil pa tudi tehnika zdravstvene nege. Menijo tudi, da je treba natančneje opredeliti storitev e-oskrbe, posebej glede na vsebine varovanja in načine ukrepanja ter nabora možnih izvajalcev. Med storitve dolgotrajne oskrbe pa  je potrebno uvrstiti sklop storitev zdravstvene nege in oskrbe v paliativnem obdobju, ob smrti in po smrti upravičenca.