Zakaj Trump ne mara Googla

Google, Donald Trump in New York Times se zapletajo v nevarna razmerja. V trikotniku, ki je vse prej kot ljubezenski, ameriški predsednik besni nad tehnološkim velikanom in časnikom. Prvemu očita, da rezultati iskanja pod »Trump news« prikažejo le poročanje lažnivih medijev, med katere uvršča tudi newyorški časnik. Ta mu ne ostaja dolžan in ga ves čas ostro kritizira, minuli teden se je denimo na naslovnici znašlo proti Trumpu usmerjeno anonimno pismo visokega uradnika ZDA.

V opisanem kontekstu je zanimivo, da je prav New York Times objavil prispevek, v katerem novinar Daisuke Wakabayashi preiskuje domneve, da so rezultati iskanja na googlu prirejeni, kot trdi Trump. Ker prek Googlovega iskalnika poteka kar 90 odstotkov vsega spletnega iskanja, je to tema, ki ne zadeva le Bele hiše.

Manj je bilo več

Na očitke, da namerno prezira medije z desnega političnega pola, se je Google takoj odzval in zatrdil, da »politična ideologija z rezultati iskanja nima nikakršne zveze, saj podjetje ne zbira podatkov o političnih stališčih uporabnikov in spletnih strani«. Ugibanja, da je največji iskalnik na svetu levo usmerjen, so se začela pojavljati leta 2016 med volilno tekmo v ZDA. Raziskave so pokazale, da je 0,25 odstotka povezav na googlovih straneh neposredno povezanih z zavajajočimi, lažnimi ali napadalnimi novicami. Odtlej deset tisoč ocenjevalcev bedi nad vsebino spletnih strani ter si prizadeva, da bi bile čim bolj strokovne, avtorske in zanesljive.

Popolno nepristranskost je kljub temu težko doseči, hkrati je povsem legitimno vprašanje, ali si podjetje iz Silicijeve doline, ki je pretekli teden praznovalo dvajseto obletnico, zanjo sploh prizadeva. Stvari so se namreč precej spremenile, odkar sta ustanovitelja Larry Page in Sergey Brin razvojni projekt spletnega iskalnika spremenila v podjetniško zamisel. Takrat je bil njun cilj, da bi ljudje na njuni platformi preživeli čim manj časa. To je pomenilo, da so hitro našli, kar so iskali. Danes google hoče biti – vse. Uporabnika ne želi pregnati, temveč mu še prej povedati, kakšne so cene hotelov v kraju, kamor se odpravlja, koliko bo odštel za letalsko karto, kje bo najbolje jedel in kako se je odrezala njegova priljubljena nogometna ekipa. A vrnimo se k prvini, ki jo ta tehnološki velikan najbolje obvlada – iskanju.

Melania Trump je …

Le malo ljudi pozna skrivnost, s katero Googlovi algoritmi določajo, katera objava se bo pojavila na vrhu iskalnika, katera pa na dnu desete strani. Vseeno je v javnost pricurljalo nekaj informacij, kakšen je njegov recept.



Ko se dotaknemo tipkovnice, začne sistem mleti in skozi sito spusti na stotine milijard spletnih strani, ki uporabljajo besedno zvezo, ki jo iščemo. Nato iskalnik s pomočjo algoritmov določi vrstni red rezultatov: če vanj v angleščini vpišemo »Melania Trump je«, nam najprej ponudi »iz«, šele nato »iz Slovenije«, na tretjem mestu pa »koliko stara«.



PageRank, poimenovan po Larryju Pageu, je najbolj znana formula za razvrščanje rezultatov, Google pa jo uporablja vse od začetka. Deluje na preprosti predpostavki, da je »vrednost« spletne strani odvisna od števila spletnih mest, ki se povezujejo z njo. Čim več jih je, tem višje bo uvrščena. Z leti je PageRank postajal čedalje bolj izpopolnjen. Med drugim upošteva, koliko iskanih besednih zvez se pojavlja na straneh in kako so razvrščene, kdaj je bila stran narejena ter od kod prihaja uporabnik iskalnika.

Čeprav so v podjetju zatrdili, da ni večjih razlik med običajnim iskalnikom in iskalnikom novic, je pri drugem precej večji poudarek na časovni komponenti, kar je razumljivo: včerajšnje novice ne zanimajo nikogar več.

Varovanje skrivnosti

Google podrobnosti svoje formule noče razkriti zaradi dveh razlogov. Boji se, da bi ljudje lažje manipulirali z rezultati iskalnika, saj obstajajo strokovnjaki, ki podjetjem svetujejo, kako biti na googlovih straneh čim bolj viden. Če bi imeli še večji vpogled v delovanje sistema, bi lahko najvišja mesta zasedli oglasi ali lažne novice. Poleg tega je sedanji algoritem Googlova posebnost, zelo zaslužna za njegovo prevlado. Če hoče ohraniti primat, je zagotovo bolje, da skrivnosti ne razkrije tekmecem, tako kot proizvajalec kokakole že 132 let varuje svoj recept.