Knjiga, ki bo Trumpu povzročila kup glavobolov, uspešnica še pred izidom

Na obletnico terorističnih napadov v ZDA bo v torek, 11. septembra, izšla knjiga uglednega novinarja, urednika in avtorja, Pulitzerjevega nagrajenca Boba Woodwarda o Trumpovi Beli hiši, ki ima glede na vsebino in odzive nanjo pred izidom zelo ustrezen naslov - »Strah«.

Woodwardova knjiga bralcem ne prinaša veliko novih informacij o vladi Donalda Trumpa, saj so na ta račun doslej služili že številni avtorji, kot sta na primer novinar Michael Wolff in nekdanja Trumpova sodelavka Omarosa Manigault. Woodwardova knjiga se od drugih razlikuje po tem, kdo je avtor, in temelji na izčrpnih intervjujih ter dejstvih, kolikor je to danes v Trumpovi Ameriki še sploh pomembno.



Narcisoidni predsednik ZDA je knjigo nemudoma napadel kot laž, izmišljotino in lažne novice, s čimer obklada vsako objavo, ki mu ni laskava. Woodwardova knjiga navaja prava in ne »alternativna dejstva, ki jih dnevno proizvaja Trump na Twitterju in njegovi tiskovni predstavniki na novinarskih konferencah, zato je za predsednika toliko bolj boleča«.

Trump je na volitvah zmagal kot republikanec, čeprav vsak dan znova dokazuje, da hlepi po priznanju in pohvalah tistih ljudi in medijev, ki jih zaradi kritičnosti do njegovih dejanj opredeljuje kot sovražnike ljudstva. Te najbolj zabava Trumpova izjava, da so njegovi citati v knjigi izmišljeni, ker nikakor ne govori na tak način, ker je visoko izobražen človek in če bi govoril na tak prostaški ter preprost način menda ne bi bil nikoli izvoljen za predsednika ZDA.



Woodward je knjigo napisal na podlagi več sto ur posnetih pogovorov s Trumpovimi najožjimi sodelavci, ki sedaj hitijo zanikati, da bi kadarkoli dali izjave, ki so navedene v knjigi. Pretekli teden je Woodwardove navedbe v knjigi posredno potrdila objava anonimnega prispevka »visokega« člana vlade v New York Timesu o delovanju odporniškega gibanja v vladi, ki ščiti državo pred najbolj nizkotnimi impulzi predsednika.

»Realnost je, da so bile ZDA leta 2017 privezane k besedam in dejanjem emocionalno razdraženega, muhastega in nepredvidljivega voditelja. Njegovo osebje se je združilo, da namerno blokira nekatere predsednikove najbolj nevarne impulze. Šlo je za živčni zlom izvršne oblasti najmočnejše države na svetu,« piše Woodward.

Tako Woodward kot »anonimni« ali »anonimna« poročata, da člani vlade manipulirajo s predsednikom, da preprečijo izvedbo nekaterih najbolj norih zamisli. Vendar pa, kot je dejal pretekli teden nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, bi ti ljudje morali javno nastopiti in si ne zaslužijo pohvale za preprečitev deset odstotkov norosti, potem ko jih je Trump izpeljal že 90 odstotkov.

Woodward navaja nekdanjega Trumpovega gospodarskega svetovalca Garyja Cohna, ki pravi, da je s Trumpove mize ukradel pismo, ki ga je naročil predsednik za odstop od prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo. Ker pisma ni videl, je potem nanj pozabil in sporazum je preživel. Trump to seveda zanika, Cohn je tiho, Woodward pa v knjigi objavlja kopijo pisma.



Trumpovih podpornikov doslej ni še nič omajalo v njihovi slepi veri v voditeljevo nezmotljivost in verjetno jih ne bo niti knjiga, ki jo je Trump označil za lažno. Trumpa so večinoma volili podeželani in to predvsem na republikanskem jugu ZDA, kjer ga niso poznali kot v New Yorku, kjer je izgubil tudi republikanske strankarske volitve. Woodward v knjigi navaja, da je Trump svojega pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa iz Alabame označil za duševno zaostalega in butastega južnjaka.

Svojega prvega šefa kabineta Reinca Priebusa za majhno podgano, nekdanjega župana New Yorka in zdaj njegovega odvetnika Rudyja Giulianija pa za dojenčka. Nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost Herbertu McMasteru je dejal, da je oblečen kot prodajalec piva, vendar pa so mu sodelavci vračali z enako mero. Znano je, da nekdanji državni sekretar ZDA Rex Tillerson ni nikoli zanikal poročil, da je predsednika opredelil za bedaka.

V Woodwardovi knjigi ga šef kabineta John Kelly opredeljuje kot idiota, obrambni minister James Mattis pa zavrača njegove ukaze, kot je bil tisti, naj Pentagon izvede usmrtitev sirskega predsednika Bašarja al Asada. Woodward poroča, da je nekdanji šef za osebje v Beli hiši Rob Porter, ki je odstopil zaradi škandala o pretepanju nekdanje soproge, nenehno bdel nad tem, da Trump ne umakne ZDA iz mednarodnih sporazumov. Med njimi Nafte, naklepal pa je celo umik ZDA iz zveze Nato, kar bi njegovega domnevnega sponzorja Vladimirja Putina zelo razveselilo.



Knjiga opisuje znan incident, ko je Trump kot grom iz vedrega neba naznanil prepoved služenja transseksualnih oseb v vojski in vojaški vrh se mu je nemudoma uprl. Z izvedbo ukaza so zavlačevali, dokler niso posredovala sodišča in prepoved prepovedala.

To je že osma Woodwardova knjiga o ameriških predsednikih, najbolj pa jo primerjajo s prvo, ki jo je napisal s Carlom Bernsteinom in nosi naslov »Zadnji dnevi«.

V njej odkritelja afere Watergate pišeta o zadnjih dnevih vlade Richarda Nixona, ko je predsednik taval po Beli hiši in se prepiral s stenskimi portreti, preden je odstopil s položaja, da prepreči odstavitev in si zagotovi pomilostitev naslednika Geralda Forda. Trumpu številni napovedujejo podoben neslaven konec vladanja.